Jedro

Tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, saj ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse. Kot izhaja iz ugotovitev organa za BPP, je tožnik prejemnik invalidske pokojnine v višini 937,00 EUR, kar med strankama ni sporno, tožnik pa tudi ni izkazal slabega premoženjskega stanja ter dejstva, da bi plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje in poslabšalo njegov materialni položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 1190/2020-6(k) z dne 7. 1. 2021. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 1190/2020-6(k) z dne 7. 1. 2021, v kateri je navedel, da če ni mogoče vložiti pritožbe brez pravniškega državniškega izpita, zaproša tudi za dodelitev BPP. Organ za BPP se sklicuje na določila 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP (t.i. vsebinski oziroma objektivni kriterij). Navaja, da prosi tožnik za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 1190/2020-6(k) z dne 7. 1. 2021, s katerim je bilo sklenjeno, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne, ter da je dolžan plačati sodno takso v znesku 148,00 EUR, v skladu s plačilnim nalogom I U 1190/2020-3 z dne 20. 8. 2020 v roku 15 dni od vročitve izpodbijanega sklepa. Organ za BPP se sklicuje na določilo 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in ugotavlja, da tožnik ob upoštevanju njegove invalidske pokojnine v višini 937,00 EUR presega dohodkovni cenzus v višini 804,36 EUR. Ker tožnik ni izkazal, da bi plačilo sodne takse občutno zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje in poslabšalo njegov materialni položaj, poleg tega pa sodišču ni dal soglasja, da bi sodišče podatke, ki jih potrebuje pri odločanju, pridobilo iz uradnih evidenc, organ za BPP ocenjuje, da prej navedeni sklep temelji na pravilni pravni podlagi, ter da postopek s pritožbo že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh. Zaradi navedenega je organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja izgubil vse premoženje, uspešno podjetje, delovno sposobnost in sposobnost samostojnega varovanja svojih pravic in interesov v sodnih in upravnih postopkih. Navaja, da organ za BPP navedenih dejstev ne upošteva in mu z zlorabo 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP krati pravico do nujne in izjemne BPP. Ob tem se sklicuje na vse odločbe toženke, ki so mu bile izdane od odvzema poslovne sposobnosti. Navaja, da so vse odločbe nezakonite zaradi neupoštevanja temeljnih določb iz 6., 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da mu toženka ni nikoli dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, zaradi česar ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Sklicuje se tudi na 7. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP in navaja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP. Sklicuje se tudi na izvedensko mnenje prim. A.A., psihiatrično dokumentacijo tožnika, izjavo tožnika, podano na CSD Domžale dne 13. 2. 2020, poziv Državnega zbora Okrajnemu sodišču v Domžalah z dne 11. 11. 2020 ter na odgovor Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 23. 11. 2020. Sodišču predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatra A.A., višji sodnici B.B. in C.C. ter izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi, op. sodišča) in ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Pred opravo glavne obravnave naj sodišče pribavi in preuči spise Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 206/97, II P 1014/98 in II P 1845/2000. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in krši tožnikove pravice iz 3., 6., 13. in 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

4. Organ za BPP je dostavil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno ali je organ za BPP utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 1190/2020-6(k) z dne 7. 1. 2021 iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP.

7. Prvi odstavek 24. člena ZBPP med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Iz tretjega odstavka istega člena istega zakona pa med drugim izhaja, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 1190/2020-6(k) z dne 7. 1. 2020, s katerim je bil tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnjen, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 11. člena ZST-1. Slednji določa, da sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Peti odstavek 11. člena ZST-1 pa določa, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

10. Tudi po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, saj ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse. Kot izhaja iz ugotovitev organa za BPP, je tožnik prejemnik invalidske pokojnine v višini 937,00 EUR, kar med strankama ni sporno, tožnik pa tudi ni izkazal slabega premoženjskega stanja ter dejstva, da bi plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje in poslabšalo njegov materialni položaj. Sodišče zavrača tožnikove očitke o kršitvah pravice do izjave iz 9. člena ZUP, saj ga je organ za BPP s pozivom z dne 21. 1. 2021 pozval k dopolnitvi vloge za dodelitev BPP, kar po presoji sodišča pomeni, da je imel možnost, da se je v postopku izjavil in pojasnil svoja stališča. Sodišče po povedanem kot neutemeljene zavrača sicer pavšalne navedbe tožnika o kršitvah EKČP in ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

11. Tožnik se je v postopku in tožbi skliceval na različne listine v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti ter na izvedenska mnenja in v zvezi z navedenim predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje ostalih prič. Sodišče vse predlagane dokaze in predlagana zaslišanja kot nepotrebna zavrača, saj tožnik s predlaganimi zaslišanji in listinami izkazuje dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi z njegovo poslovno nesposobnostjo, kar za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno, saj tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Sodišče tožniku še pojasnjuje, da je tudi za dodelitev izjemne BPP, na katero se sklicuje v tožbi, potrebno izpolnjevati objektiven kriterij iz 24. člena ZBPP.

12. Sodišče je odločilo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določila prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.-