Jedro

Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 11. 5. 2021 zamudne sodbe z dne 19. 3. 2021. Tožniku je naložilo, da plača stroške toženke v višini 153,00 EUR, v primeru zamude skupaj z obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je imela toženka v času vložitve tožbe sedež na naslovu A. ulica 17, B. Dne 14. 9. 2020 ga je spremenila. Do takrat je bila toženka s sporom že seznanjena, saj ji je sodišče prve stopnje s fikcijo vročilo pritožbo tožnika zoper sklep z dne 2. 12. 2019, sklep pritožbenega sodišča z dne 5. 3. 2020 in pritožbo zoper sklep z dne 20. 3. 2020. Sodišče prve stopnje bi lahko tožbo v odgovor vročilo, takoj ko jo je prejelo. Toženka, ki je bila s sporom seznanjena, bi od sodišča prve stopnje lahko zahtevala, da ji tožbo vroči. Sporočila bi spremembo sedeža. Sodišče prve stopnje bi samo ugotovilo nov naslov toženke in ji tožbo vročilo na naslov, naveden v sodnem registru. Nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje ne gre v breme tožnika. Toženka ni predlagala ustavitve izvršilnega postopka. Ves čas spora ni ravnala vestno in ni uveljavljala varstva pravic. Na napačno vročitev se ne more sklicevati, če je pisanje dejansko prejela. Toženka ni navedla, kdaj je pisanje dejansko sprejela. Zamudno sodbo je prejela najkasneje s sklepom o izvršbi dne 1. 9. 2021. Takrat je začel teči rok za pritožbo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrne, skupaj s stroškovno posledico, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka podaja odgovor na pritožbo, v katerem prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sprejelo je materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je, kot navaja sam tožnik v pritožbi, zamudno sodbo z dne 19. 3. 2021 vročalo toženki na naslov A. ulica 17, B., čeprav je imela od 14. 9. 2020 sedež na drugem naslovu C. ulica 34, B. Na podlagi vročanja na star naslov fikcija vročitve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni nastopila.

7. V pritožbi se tožnik neutemeljeno sklicuje na obveznost sporočanja spremembe naslova, ki je urejena v 145. členu ZPP. Tudi če bi za toženko ta obveznost veljala, to ne pomeni, da bi bila zamudna sodba pravilno vročena na star naslov, ampak bi se kvečjemu vročala, tako da bi se pritrdila na oglasno desko. Poleg tega je bil sodišču prve stopnje nov naslov toženke znan, saj je tja vročalo tožbo v odgovor dne 27. 10. 2020. 8. Zaradi nepravilne vročitve zamudne sodbe, ker fikcija vročitve ni nastopila, je sodišče prve stopnje neutemeljeno izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti. Na predlog toženke ga je z izpodbijanim sklepom utemeljeno razveljavilo, kot določa drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.).

9. Pritožbene navedbe o tem, zakaj je prišlo do nepravilnega vročanja, so za odločitev nebistvene. Neutemeljene so navedbe glede nevestnega ravnanja toženke kot tudi navedbe, da bi pritožbo zoper zamudno sodbo vložila v roku od 1. 9. 2021, ko ji je bil vročen sklep o izvršbi. Takrat ji zamudna sodba, tudi če se je z njo seznanila, ni bila pravilno vročena.

10. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške (154. člen ZPP), toženka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ki niso za pravdo potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP).