Jedro

Upniški odbor nima pristojnosti, da bi stečajnemu upravitelju karkoli nalagal. Zato 5. točka sklepa, sprejeta na tej seji upniškega odbora, ni izvršljiva. Stečajni upravitelj je vezan le na navodila sodnika, ki vodi postopke. Le ta navodila so zanj obvezna

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (zap. št.184) odločilo, da se premoženje stečajnega dolžnika in sicer poslovna celota, ki v naravi predstavlja nepremično in premično premoženje na lokaciji B. (B.) v ... in je navedeno v predlogu stečajnega upravitelja z dne 11. 9. 2015 (zap. št. 171), ki je sestavni del tega sklepa ter obremenjeno s stvarnimi in pravnimi napakami glede ustreznosti strelovodne napeljave po sklepih Inšpektorata RS za infrastrukturo in po sklepih o dovolitvi izvršbe, proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb za izhodiščno ceno 4.500.000,00 EUR, pri čemer varščina znaša 225.000,00 EUR.

2. Proti temu sklepu so se pritožili štirje upniki in sicer O. (zap. št. 189), B. F. s. p. (zap. št. 190), G. (zap. št. 191) in S. T. s. p. (zap. št. 192). Pritožbe vseh pritožnikov so si v posameznih točkah podobne. Vsi štirje pritožniki so, kot navajajo, navadni upniki. Sklicujejo se na negativno mnenje upniškega odbora k prodaji. Navajajo, da bi takojšnja prodaja (ob izdaje izpodbijanega sklepa 22. 10. 2015) pomenila, da bi bila poplačana le ločitvena upnica N. d. d. Proti njej pa je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v teku pravda zaradi plačila več kot 50.000.000,00 EUR. Zato naj sodišče počaka na rešitev te pravde, da bodo vsi upniki istočasno poplačani. B. je vredna 17.000.000,00 EUR in ne 4.500.000,00 EUR, kot znaša izhodiščna cena. Na cenitev upniki niso imeli možnosti podati pripomb. Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj sodišče ni upoštevalo mnenja upniškega odbora, ki je dal negativno mnenje na prodajo in kaj je razlog, da se prodaja izvaja pozimi. Prvi citirani pritožnik pa poleg tega meni, da je podana absolutna bistvena kršitev določil stečajnega postopka tudi zato, ker napaka v zvezi s strelovodom ni opisana v sklepu. Sklicevanje na cenitveno poročilo v izreku izpodbijanega sklepa po presoji tega pritožnika ni dovolj. Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, da lahko pride do škode na stečajni masi brez odprave napak, saj bo sicer prekinjena najemna pogodba za B., prav ta najemna pogodba pa je je edini vir za tek stečajnega postopka in poplačilo navadnih upnikov. Če se objekt ne bo prodal na podlagi prvega sklepa, bo sledila zaustavitev elektrarne in izguba najemnine.

3. Pritožbe niso utemeljene. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

4. Zmotno je pritožbeno stališče, da ima lahko odložitev prodaje B. za posledico istočasno poplačilo navadnih in ločitvenih upnikov. Po določilu prvega odstavka 19. člena ZFPPIPP je ločitvena pravica pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Pri razdelitvi splošne razdelitvene mase se upoštevajo nezavarovane terjatve (358. člen ZFPPIPP), pri razdelitvi posebne razdelitvene mase pa se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso (prvi odstavek 371. člena ZFPPIPP). Prvo razdelitev iz splošne stečajne mase je treba opraviti, ko splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo polovico zneska (prednostnih) terjatev navadnih upnikov (prvi odstavek 361. člena ZFPPIPP). Ker se skladno z določilom četrtega odstavka 370. člena ZFPPIPP premoženje, ki ostane po celotnem poplačilu zavarovanih terjatev prenese v splošno razdelitveno maso, do istočasnega poplačila navadnih in prednostnih terjatev po ZFPPIPP ne more priti.

5. V času odločanja o pritožbah upnikov je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo VII Pg 3785/2014 že zavrnilo tožbeni zahtevek stečajnega dolžnika proti N. d. d. na plačilo 50.000.000,00 EUR. Sodba sicer še ni pravnomočna. A ker, kot rečeno, do hkratnega poplačila ločitvenih in navadnih upnikov ne more priti, to za odločitev o pritožbi ni pomembno. Prav tako ni pomembna vrednost spornega predmeta iz te pravde. V zvezi s tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene postopkovne kršitve, pač pa je šlo kvečjemu za pomoto.

6. B. je vredna toliko, za kolikor jo bo uspelo stečajnemu upravitelju, upoštevajoč vsa pravila iz poglavja 5. 8. 2 ZFPPIPP o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, prodati. Če mu je ne bo uspelo prodati za 17 mio EUR, kolikor iz posameznih pritožb izhaja, da je vredna, to ne pomeni, da je ne stečajni upravitelj sme prodati za nižji znesek(1). Cenitev B. je bila javno objavljena na internetnih straneh AJPES (zap. št. 171). Zakon ne predvideva, da bi upniki podajali pripombe na cenitev in kako naj bi se te pripombe upoštevale. Še tako tehtne pripombe namreč ne morejo pripeljati do višjega iztržka od tistega, ki ga uspe izposlovati stečajni upravitelj na javni dražbi, upoštevajoč ponudbo in povpraševanje.

7. Kot izhaja iz zapisnika upniškega odbora z dne 21. 9. 2015 (zap. št. 175) preti B. zaustavitev obratovanja zaradi neustreznosti strelovoda in kaznovanje stečajnega dolžnika, če do 31. 1. 2016 ne sanira neustreznega stanja, hkrati pa je ogroženo tudi uporabno dovoljenje za obratovanje B. Za zamenjavo strelovoda in odpravo napake je potrebno izvesti obsežna dela, strošek katerih znaša približno 250.000,00 EUR. Zaustavitev elektrarne bi bistveno znižala prodajno ceno le-te, hkrati pa bi nastala škoda, ki jo je upniški odbor ocenil na najmanj 500.000,00 EUR.

8. Iz omenjenega zapisnika ne izhaja, da bi bil kateri od upnikov pripravljen založiti stroške, potrebne za sanacijo strelovoda. Zato ni nobenega jamstva, da bi odlaganje prodaje imelo pozitivne učinke na obseg stečajne mase. Zlasti ne v primeru, da pride do zaustavitvi obratovanja 31. 1. 2016, saj bi v tem primeru, kot izhaja iz pritožb in zapisnika seje upniškega odbora, prav gotovo prenehalo tudi najemno razmerje(2) .

9. Upniški odbor nima pristojnosti, da bi stečajnemu upravitelju karkoli nalagal. Zato 5. točka sklepa,(3) sprejeta na tej seji upniškega odbora ni izvršljiva. Stečajni upravitelj je vezan le na navodila sodnika, ki vodi postopke. Le ta navodila so zanj obvezna (101. člen ZFPPIPP). S tem je odgovorjeno na pritožbene očitke, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj sodišče prve ni upoštevalo negativnega mnenja upniškega odbora. Stališča upniškega odbora za sodišče niso obvezna. V izpodbijanem sklepu je to pravilno pojasnjeno, pa tudi to, da sodišče veže med drugim načelo hitrosti. Pri tem pa je glavni namen stečajnega postopka s prodajo premoženja stečajnega dolžnika doseči čim višje poplačilo upnikov.

10. Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Sklep o prodaji mora imeti le razloge, ki pojasnjujejo odločitev, razvidno iz izreka. Vse te razloge pa izpodbijani sklep ima. Obrazložen je v vseh detajlih tako, da k tej obrazložitvi ni česa dodati. Kot rečeno, je del izreka izpodbijanega sklepa predlog upravitelja z dne 11. 9. 2015 s cenitvama premičnega in nepremičnega premoženja (zap. št.171), v katerih je podrobno pojasnjeno ne le premoženje, mi je predmet prodaje, pač pa tudi pomanjkljivosti le- tega. Tudi to je pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zmotno je pritožbeno stališče da bi pomanjkljivosti morale biti razvidne iz izreka. Iz določil 327. člena in 331. člena ZFPPIPP kaj takega ne izhaja.

Op. št. (1): Glej 332. člen ZFPPIPP Op. št. (2): Pritožbeno sodišče odloča o pritožbi po stanju na dan izdaje prvostopenjske odločbe Op. št. (3): Ta točka se glasi: Upniški odbor stečajnemu upravitelju nalaga, da takoj prouči možnost odprave napake na B., saj bo ... Zato mora stečajni upravitelj v roku 25 dni zbrati ustrezne ponudbe za odpravo napake na B. ... in informacijo podati upniškemu odboru in sodišču.