Jedro

Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine, temveč lahko prizadeti dedič uveljavi svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi ne glede na zapuščinski postopek. Zato se institut napotitve na pravdo v takih primerih ne more uporabiti. Glede na zgoraj povzete ugotovitve o tem, da je lastnica parc. št. 639/4. k.o. ... zapustničina vnukinja D. D., podlage za prekinitev zapuščinskega postopka ni, odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi zapuščinskega postopka, ker zapustnica ni zapustila premoženja, pa se izkaže za pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zapuščinski postopek ustavi, ker pokojna A. A. ni zapustila premoženja (I. točka izreka) in da se predlog upnice B. d.d. za ločitev zapuščine zavrne (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep je dedinja C. C., hči zapustnice, vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Navaja, da je zakonita dedinja prvega dednega reda in nujna dedinja po pokojni zapustnici in da je prikrajšana v svoji pravici do nujnega deleža. Zapustnica oporoke ni napravila, deduje se na podlagi zakona. Zapustnica je umrla ... 2021, dne 6. 10. 2020 pa je sklenila sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero je svojo nepremično premoženje parc. št. 639/4 k.o. ... prenesla na svojo vnukinjo D. D., hčerko E. E. ml. (sina zapustnice). Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da ne gre za spor med dediči. Na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se kot vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, upošteva vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal tudi drugim osebam, ki niso zakoniti dediči. Sporna pogodba je bila sklenjena 11 mesecev pred smrtjo zapustnice. Vnukinja je nepremično premoženje prejela neodplačno. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje oviralo pravico pritožnice kot zakonite nujne dedinje v zvezi z vračilom darila. Sodišče prve stopnje je v okviru zapuščinske obravnave 1. 2. 2022 tudi ni ugotovilo in razčistilo, ali se zapustničin sin E. E. priglaša k dedovanju in sprejema dediščino ali se dediščini odpoveduje. Navedeno je bistveno z vidika uveljavljanja vstopne pravice (56. člen ZD), saj je vnukinja D. D. hči E. E. Vsled navedenega je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

3. Dedič E. E. na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. Pregled zadeve pokaže, da sta v zapuščinskem postopku po pokojnici terjatve prijavila dva upnika, pokojna pa ni niti napravila oporoke niti ni zapustila aktivnega premoženja, ker je skupaj s svojim soprogom F. F. st. pri notarju G. G. na Ptuju s svojo vnukinjo D. D. sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa SV 715/20 z dne 6.10.2020, s katero sta zakonca svojo nepremično premoženje parc. št. 639/4, k.o. ... prenesla na svojo vnukinjo. Zapustničin soprog je umrl ... 2020, zapustnica pa ... 2021. Pokojna zakonca sta imela dva otroka, pritožnico in E. E. ml., ki je na zapuščinski obravnavi izjavil, da je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju seznanjen in jo priznava. Pritožnica na zapuščinski obravnavi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni priznala in je navajala, da je bila sporna pogodba sklenjena 11 mesecev pred smrtjo zapustnice in približno 1 mesec pred smrtjo zapustničinega soproga in je nična zaradi nedopustne podlage, saj je bila sklenjena z namenom, da pritožnico izključijo iz dedovanja. Poleg tega pa pri sporni pogodbi ni podan niti element aleatornosti, saj sta bila pokojna zakonca v času sklenitve pogodbe hudo bolna, in je treba sporno pogodbo šteti kot darilo vnukinji. Pritožnica je predlagala, da zapuščinsko sodišče postopek prekine in jo napoti na pravdo, v kateri bo izpodbijala sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Sodišče prve stopnje predlogu pritožnice ni sledilo in je izdalo sklep o ustavitvi postopka, ker zapustnica ni zapustila premoženja.

8. Zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. člen ZD), ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine (212. člen ZD). Za stranke v smislu ZD se štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Po določbi 203. člena ZD lahko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja; v takih primerih se zapuščinski postopek ustavi.1

9. V predmetni zadevi sta (glede na določbo 175. člena ZD) stranki zapuščinskega postopka zapustničina otroka (pritožnica in E. E. ml.), ki sta zakonita dediča prvega dednega reda, in upnica B. d.d., ki je podala predlog za ločitev zapuščine. Zapustničina vnukinja D. D. ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni niti dedinja (to je njen oče F. F. st.) niti ne uveljavlja pravic iz zapuščine. To pomeni, da je D. D. tretja oseba. Po enotni in ustaljeni sodni praksi2 se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine, temveč lahko prizadeti dedič uveljavi svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi ne glede na zapuščinski postopek. Zato se institut napotitve na pravdo v takih primerih ne more uporabiti. Glede na zgoraj povzete ugotovitve o tem, da je lastnica parc. št. 639/4, k.o. ... zapustničina vnukinja D. D., podlage za prekinitev zapuščinskega postopka ni, odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi zapuščinskega postopka, ker zapustnica ni zapustila premoženja, pa se izkaže za pravilno.

10. Pritožnica bo lahko svojo pravico do nujnega deleža uveljavljala v pravdi zoper D. D. ne glede na zapuščinski postopek. V pravdnem postopku bo lahko uveljavljala razloge za ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, o ugotavljanju vrednosti zapuščine (28. člen ZD) oziroma o vračanju daril, ki jih je zapustnica v zadnjem letu svojega življenja dala osebam, ki niso zakoniti dediči (peti odstavek 28. člena in 35. člen ZD).

11. V predmetni zadevi tudi ni bilo potrebe, da bi zapustničin sin E. E. ml. podal dedno izjavo, ali sprejema dediščino, saj zapustnica aktivnega premoženja ni zapustila, poleg tega pa je izjavil, da pogodbo o dosmrtnem preživljanju priznava, s čemer se je strinjal, da nepremičnina parc. št. 639/4, k.o. ... ostane v celoti v lasti njegove hčerke.

12. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnica nosi sama nosi stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Tako na primer sklep VSL Sklep I Cp 1996/2020 z dne 30.11.2020. 2 Primerjaj na primer sklep VSL Sklep I Cp 1996/2020 z dne 30.11.2020, VSL I Cp 1797/2014 z dne 3. 9. 2014, sklep VSL II Cp 366/2015 z dne 10. 3. 2015, VSL Sklep II Cp 582/2017 z dne 30.8.2017.