Jedro

ZKP in ZBPP se ne izključujeta, temveč z vidika ureditve BPP pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis, tako da bi bilo neživljenjsko in tudi v nasprotju s načeli obveznega zastopanja v kazenskem postopku, če bi obdolženec moral najprej obvestiti sodišče v kazenski zadevi, ki bi nato razrešilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, nato pa bi obdolženec šele takrat lahko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 870/2021 z dne 26. 11.2021 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP, sedaj tožena stranka) je z izpodbijano odločbo v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) zavrgel prošnjo tožnika z dne 8. 11. 2021 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. in II. stopnji v kazenski zadevi opr. št. II Kpr 49310/2021 Okrožnega sodišča v Kranju.

2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnik v prošnji kot izbranega odvetnika navedel Odvetniško družbo A. Organ za BPP je z vpogledom v elektronsko vodeni kazenski vpisnik pri zadevi opr. št. II Kpr 49310/2021 Okrožnega sodišča v Kranju ugotovil, da je bil v navedeni zadevi prosilcu dne 11. 9. 2021 že postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, in sicer odvetnik B. B. Po stališču organa za BPP se postavitev zagovornika po uradni dolžnosti (v skladu z Zakonom o kazenskem postopku v nadaljevanju: ZKP) in nudenje BPP (po določbah ZBPP) medsebojno izključujeta, češ da se prosilcu lahko dodeli BPP šele, če in ko bi zastopanje po uradni dolžnosti prenehalo. Zato je organ za BPP tožnika dne 10. 11. 2021 pozval, da predloži dokazilo, da je o izbiri odvetniške družbe A. kot svojega pooblaščenca obvestil kazensko sodišče in da je bil posledično odvetnik B. B. razrešen zastopanja po uradni dolžnosti. Ker na poziv tožnik ni odgovoril, je njegova prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna, zato jo je v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavrgel. 3. Tožnik se z odločitvijo organa za BPP ne strinja. Trdi, da Organ za BPP navaja, da se določbe ZKP in ZBPP medsebojno izključujejo, vendar ne pojasni, katere so te določbe. Nadalje tožnik navaja, da določba prvega odstavka 72. člena ZKP določa, da kadar si obdolženec namesto postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti vzame drugega zagovornika, se postavljeni zagovornik razreši. Tožnik trdi, da si je drugega zagovornika izbral dne 5. 11. 2021, ko je podpisal pooblastilo. Tožnik trdi, da je bil zagovornik po uradni dolžnosti razrešen s trenutkom podpisa pooblastila in da je predloženo pooblastilo dovolj ter tožniku ni potrebno predložiti nobenega drugega dokazila.

4. Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se odločba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 870/2021 z dne 26. 11. 2021 spremeni, tako da se prošnji tožnika ugodi in se mu dodeli redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v preiskavi pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kranju, ki se vodi pod opr. št. II K 49310/2021, za izvajanje brezplačne pravne pomoči naj se določi odvetnike iz Odvetniške družbe A., toženi stranki pa naloži plačilo stroškov. S podrednim tožbenim zahtevkom predlaga, da se navedena odločba organa za BPP razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter se toženi stranki naloži povrnitev stroškov tožniku.

5. Tožena stranka je po pozivu na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišču poslala upravni spis in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri svoji odločitvi. Dodatno navaja, da je tožnik v postopku odločanja o dodelitvi BPP predložil pooblastilo odvetniške družbe A., vendar iz tega ni izhajalo dejstvo, da je bilo pooblastilo predloženo tudi v kazenski spis. Tožena stranka navaja, da ne more imeti posameznik sočasno odobrene BPP za enega odvetnika in istočasno postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti, saj bi to pomenilo dvojno upravičenost. Tožena stranka trdi, da bi bila tožniku dodeljena BPP, če bi bil odvetnik, ki je bil tožniku postavljen po uradni dolžnosti, že razrešen, zato je tožnika pozvala, naj predloži dokazilo, da je o pooblastitvi odvetniške družbe A. obvestil kazensko sodišče in da je bil posledično postavljeni odvetnik razrešen zastopanja po uradni dolžnosti. Tožena stranka trdi, da je bil v postopku odločanja o dodelitvi BPP podatek o tem, ali je bil zagovornik po uradni dolžnosti razrešen, tako bistven, da brez njega nadaljnja presoja finančnega in vsebinskega kriterija za dodelitev BPP ni smiselna.

6. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 27. 1. 2022 navedel, da je bila dne 9. 11. 2021 v kazenski spis vložena vloga Sporočilo sodišču opr. št. II Kpr 49310/2021 z dne 8. 11. 2021, kjer je navedeno, da se v prilogi pošilja obdolženčevo pooblastilo za zastopanje z dne 5. 11. 2021 v zadevi opr. št. II Kpr 49310/2021. Tožnik trdi, da je zagovornik po uradni dolžnosti razrešen v trenutku, ko si obdolženi vzame drugega zagovornika, kar se je zgodilo 5. 11. 2021, ko je tožnik podpisal pooblastilo Odvetniški družbo A., kar izhaja iz prvega odstavka 72. člena ZKP. Tožnik v nadaljevanju navaja, da je bil v kazenski spis vložen sklep Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. II Kpr 49310/2021 z dne 10. 11. 2021, v katerem je navedeno, da se razreši odvetnik B. B., ki je bil dne 11. 9 . 2021 postavljen po uradni dolžnosti. Navaja tudi, da iz točke dve obrazložitve navedenega sklepa tudi izhaja, da je sodišče dne 8. 11. 2021 prejelo pooblastilo iz katerega izhaja, da je tožnik za zastopanje pooblastil Odvetniško družbo A., o.p., d.o.o., zaradi česar je bilo potrebno razrešiti odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti. Tožnik trdi, da v obravnavnem primeru ni prišlo do situacije, ko bi posameznik imel istočasno odobreno brezplačno pravno pomoč za enega odvetnika in tudi zagovornika po uradni dolžnosti, kot to napačno trdi tožena stranka. Postavljeni odvetnik B. B. je bil namreč s sklepom opr. št. II Kpr 49310/2021 z dne 10. 11. 2021 razrešen. Tožnik tudi navaja, da ga Odvetniška pisarna A. v navedeni kazenski zadevi zastopa že od 5. 11. 2021 dalje in bi mu v primeru zavrnitve odobritve brezplačne pravne pomoči nastala velika premoženjska škoda.

7. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2022 navedla, da je dne 10. 11. 2021 vpogledala v elektronsko vodeni kazenski spis opr. št. II Kpr 49310/2021, iz katerega takrat ni izhajalo, da bi bil odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, že razrešen in trdi, da dejstvo, da je bilo pooblastilo ''na poti'' v kazenski spis še ne pomeni, da je tja že prispelo v trenutku, ko je tožena stranka vpogledala v spis.

8. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi navaja, da bi tožena stranka kljub dejstvu, da iz elektronskega spisa ni izhajalo, da je bil odvetnik B. B. razrešen, morala v kazenskem spisu preveriti, ali se sklep o razrešitvi v njem nahaja ali ne. Nadalje navaja, da je iz elektronskega popisa spisa razvidno, da je bil v kazenski spis dne 11. 11. 2021 vložen sklep o razrešitvi postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti, iz česar izhaja, da je bil navedeni sklep v spis vložen v danem roku, ki ga je tožena stranka postavila tožniku s pozivom na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp 870/2021 z dne 10. 11. 2021. Tožnik se tudi ne strinja s trditvijo tožene stranke, da dejstvo, da je bilo pooblastilo na poti v kazenski spis še ne pomeni, da je tja že prispelo in bilo v trenutku, ko je tožena stranka vpogledala v elektronski spis tudi popisano, ker tretji odstavek 87. člena ZKP določa, da če se vloga pošlje priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana. V skladu z navedeno določbo je tožnik pooblastilo odvetniške družbe A. za zastopanje v kazenski zadevi, skupaj z vlogo ''Sporočilo sodišču'' vročil že dne 9. 11. 2021, saj je bilo pooblastilo poslano priporočeno po pošti. Nadalje tožnik trdi, da če bi sodišče ravnalo po načelu, da je vloga vročena, ko je popisana v elektronskem spisu, bi bilo to v nasprotju s tretjim odstavkom 87. člena ZKP.

K točki I:

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, ki je zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. in II. stopnji v kazenski zadevi opr. št. II Kpr 49310/2021 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Organ za BPP je prošnjo kot nepopolno zavrgel, ker tožnik v prošnji in tudi po pozivu ni predložil dokazila, da je o pooblastitvi Odvetniške družbe A. obvestil sodišče v kazenski zadevi in da je bil posledično odvetnik postavljen po uradni dolžnosti tudi že razrešen.

11. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnikova vloga nepopolna, vendar ne navede pravne podlage, ki bi določala obveznost tožnika, da predloži dokazilo o seznanitvi sodišča v kazenski zadevi o pooblastitvi drugega odvetnika. ZBPP v 32. členu, in sicer v prvem1 in drugem2 odstavku konkretno določa, kaj mora vsebovati prošnja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Iz citiranih določil navedenega člena ne izhaja, da je sklep o razrešitvi postavljenega zagovornika obvezni del vloge za BPP, pri čemer tožniku v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZUP3 pri podaji vloge ni potrebno prilagati izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, saj je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZUP4 dolžnost tožene stranke, da sama po uradni dolžnosti priskrbi potrebne podatke, zaradi česar prošnje tožnika ni bilo dopustno spoznati za nepopolno.

12. Čeprav je tožena stranka dne 10. 11. 2021 sicer vpogledala v elektronski kazenski spis dne in navedenega dne 10. 11. 2021 sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti še ni bil popisan, vendar kot izhaja iz elektronskega kazenskega spisa, ki ga je vpogledala tožena stranka, se v njem nahaja sklep o razrešitvi postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti, ki je bil popisan dne 11. 11. 2021, vendar je bila izpodbijana odločba izdana dne 26. 11. 2021, kar pomeni, da je bil ob sprejemu odločitve oziroma izdaje izpodbijane odločbe, relevantni sklep tudi že popisan v elektronskem spisu, torej že pred sprejeto odločitvijo o zavrženju prošnje.

13. Sodišče še dodaja, da glede na novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča podatek o tem, ali je bil zagovornik po uradni dolžnosti že razrešen ali ne, za odločitev o dodelitvi BPP ni tako bistven, da bi predstavljal formalno oviro za nadaljnjo presojo prošnje za BPP, saj je po stališču Vrhovnega sodišča napačna razlaga 3. člena ZBPP, po kateri specialna ureditev ZKP izključuje uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP (VSRS sodba opr. št. X Ips 251/2015): iz navedenega torej izhaja, da se ZKP in ZBPP ne izključujeta, temveč z vidika ureditve BPP pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis, tako da bi bilo neživljenjsko in tudi v nasprotju s načeli obveznega zastopanja v kazenskem postopku, če bi obdolženec moral najprej obvestiti sodišče v kazenski zadevi, ki bi nato razrešilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, nato pa bi obdolženec šele takrat lahko vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Posledično bi iz navedenega izhajalo, da bi bil obdolženec v obdobju od obvestitve sodišča oziroma od izdaje sklepa o razrešitvi odvetnika ter do izdaje odločbe v postopku odločanja o dodelitvi BPP brez zagovornika, pri čemer bi bil obdolženec v negotovosti, ali bo njegovi prošnji sploh ugodeno, kar bi pomenilo, da bi bil obdolženec določen čas brez zagovornika, čeprav bi ga po zakonu moral imeti.

14. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1)). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika, saj sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, četudi s primarnim tožbenim zahtevkom tožnik predlaga prav odločanje v sporu polne jurisdikcije. Vendar sodišče tako odloči le v primeru, kolikor so izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, kar v obravnavani zadevi ni primer. Podatki postopka namreč ne dajejo zanesljive podlage za odločanje, saj tožena stranka v izpodbijanem postopku materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti ni preverjala. Ker iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi državni oziroma upravni organ posegajo v pravni položaj tožeče stranke, upravni spor torej ne pomeni prevzemanja njihovih funkcij, sodno odločanje o pravici pa lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

15. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba med strankama ni sporno, in sicer, da je tožnik vložil prošnjo za priznanje brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. in II. stopnji v kazenski zadevi opr. št. II Kpr 49310/2021 pred okrožnim sodiščem v Kranju. Prav tako ni sporno, da je tožena stranka prošnjo kot nepopolno zavrgla iz razloga, ker tožnik kljub pozivu, ni predložil dokazila, da je o pooblastitvi Odvetniške družbe Kobentar obvestil sodišče v kazenski zadevi ter da je bil odvetnik postavljen po uradni dolžnosti že razrešen. Kadar pa dejansko stanje med strankama ni sporno, pa ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

K točki II:

16. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi drugega odstavka 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR z DDV, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR.

1 Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka. 2 Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati naslednje podatke: osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca, osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca, ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, podatke o zadevi in navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. 3 Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po 139. členu tega zakona. Če stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama, se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih zahteva predpis. 4 Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.