Jedro

Na premoženju družbe (societas) imajo družbeniki (so)lastninsko pravico in ne gre za skupno lastnino.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na ugotovitev, da je vodovodno omrežje z vsemi napravami skupna lastnina vaščanov, medtem ko ima Gozdna uprava na njem pravico souporabe ter da ga zato drugotožena stranka ni imela pravice prenesti na prvotoženo stranko, tako da je ta prenos nezakonit in neveljaven. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da spremembo tožbe dovoli.

Toženi stranki sta se pritožili in sodišče druge stopnje je pritožbi zoper sklep zavrnilo, ugodilo pa je v delu pritožbama zoper sodbo in jo spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče spremeni napadeno sodbo tako, da vzpostavi prvo sodbo ali podrejeno, da odloči, da gre v tem primeru za solastnino. Odločitev sodišča druge stopnje je napačana, saj gre pri obravnavani stvari za tako lastnino, na kateri deleži niso določeni. Tožnik ni tožil na ugotovitev deleža na solastnini, zato solastnina ni možna. V kolikor bi sodišče menilo, da gre v takem primeru le za solastnino, pa opozarja na dopolnitev tožbenega zahtevka, katero je podal na zadnji glavni obravnavi in zahteval ugotovitev skupne lastnine ali solastnine. Zato bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da bi ugodilo zahtevku, da gre za solastnino, kar pa je sodišče druge stopnje očitno spregledalo.

Na vročeno revizijo (390. člen ZPP) toženi stranki nista odgovorili, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Tožeča stranka smiselno uveljavlja kršitev 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj trdi, da sodišče ni obravnavalo tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev solastnine. Revizija je dopustna zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP), z omejitvami iz 2. in 3. odstavka cit. člena. Sam revident zatrjuje, da ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje zahtevka, ki se nanaša na solastnino, ni obravnavalo. Torej ne gre za pomanjkljivost sodbe v pomenu določila 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ampak o zatrjevanem zahtevku, ki se nanaša na solastnino, ni pravnomočne odločbe, zoper katero bi bila revizija dopustna.

Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Kot pravilno in skladno ugotavljata obe sodišči, je potrebno gradnjo vaškega vodovoda, ki so ga vaščani in Gozdna uprava zgradili zaradi skupne potrebe po vodi, s svojimi sredstvi in delom, presojati po družbeni pogodbi (societas) t.j. po pravnih pravilih, ki so se razvila na podlagi občega državljanskega zakonika (paragrafi 1175 do 1216 ODZ). Nastala stvar je torej premoženje družbe. Že iz izrazoslovja ODZ (naslov 27.poglavja ODZ, ki ureja družbeno pogodbo, glasi "pogodba o skupnosti imovine", kar je enako kot 16.poglavje ODZ, ki ureja solastnino) izhaja, da gre pri premoženju družbe za solastnino. Da gre za solastnino kaže tudi analiza možnosti razpolage z deleži na družbenem premoženju, saj ODZ (za razliko od nemškega premoženjskega zakonika) ne pozna prepovedi odsvojitve deleža na premoženju družbe in je prepuščeno dispoziciji družbenikov, da to lahko določijo v pogodbi. Kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje je že v dosedanji sodni praksi veljalo stališče, da gre za solastnino družbenikov in ne za skupno lastnino. Pri skupni lastnini je osebnostna vez skupnih lastnikov tista, ki jih povezuje, medtem ko gre pri solastninskih razmerjih za določeno lastninsko individualizacijo, ki je pri družbenikih gotovo podana. Ni tudi mogoče mimo primerov skupne lastnine, ki so v zakonodaji predvideni in ki ravno potrjujejo to stališče (skupna lastnina zakoncev, dedičev).

Vrsta lastnine na nastali stvari je za tožnika pomembna, ker jo je v zahtevku opredelil kot skupno lastnino in tako jo je tudi sodišče obravnavalo. Na podlagi zgoraj opisanega sledi, da tožnik ni lastnik na skupni stvari in torej tudi nima aktivne legitimacije po uveljavljani materialnopravni podlagi. Zato je tudi odveč razpravljati o delu zahtevka, ki se nanaša na neveljavnost prenosa tega vodovodnega omrežja v upravljanje prvotoženi stranki, saj gre pri tem zahtevku ravno za varstvo domnevnih tožnikovih pravic iz zatrjevane skupne lastnine.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).