Jedro

Podatek o vrednosti nepremičnine, to je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine, izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS. Gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči. Po oceni sodišča je toženka, ob pomanjkanju dokazov, ki bi kazali na drugačno (nižjo) vrednost nepremičnine, oceno o preseganju finančnega cenzusa za dodelitev BPP lahko oprla na po GURS-u ugotovljeno posplošeno vrednost te nepremičnine, ki kaže na vrednost sporne nepremičnine, ki je višja od finančnega cenzusa za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 8. členom in prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi tožbe zoper A. d.d. zaradi neupravičenega posega v lastnino. V svoji obrazložitvi navaja, da prosilec ni upravičen do BPP zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Ugotovila je namreč, da je tožnik poleg tega, da je prejemnik pokojnine in letnega dodatka, ki sicer ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (enako tudi tožnikova žena) ter lastnik večjega števila kmetijskih in gozdnih zemljišč, tudi lastnik stavbnega zemljišča parc. št. 2161/3, k.o. ..., na katerem stoji objekt – zidanica, to je premoženja, ki se po ZUPJS upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) posplošena tržna vrednost te nepremičnine znaša 49.751,00 EUR, kar presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oziroma znesek 13.862,88 EUR. Toženka je glede vrednosti te nepremičnine tožnika pozvala na izjasnitev. Tožnik je v vlogi zgolj pavšalno nasprotoval ocenjeni posplošeni tržni vrednosti nepremičnine, ni pa navedel kakšna naj bi bila.

2. Tožnik v tožbi pritrjuje toženki v njenih ugotovitvah glede višine in vrste dohodkov, ki ju prejemata z ženo, kot tudi glede lastništva nepremičnin, ki jih ima v lasti. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da je vrednost nepremičnine parc. 2161/3, k.o. ... 49.751,00 EUR. V zvezi s slednjim pojasnjuje, da toženka v dopisu z dne 16. 9. 2016 ni nikjer navedla, da se mora izreči o vrednosti nepremičnin, temveč samo, ali navedene nepremičnine uporablja in ali mu prinašajo dohodke. Že v odgovoru na poziv je pojasnil, da objekt na parc. št. 2161/3 ni zidanica, ampak staro gospodarsko poslopje, poleg pa je priložil tudi fotografije, ki kažejo dejansko stanje objekta, do katerih pa se toženka ni opredelila. V zvezi z vrednostjo objekta pojasnjuje, da je pred toženko lahko zgolj pavšalno nasprotoval ocenjeni tržni vrednosti nepremičnine, glede same vrednosti pa se ni mogel izreči, saj nima znanja iz vrednotenja nepremičnin, prav tako pa tudi nima finančnih sredstev, da bi nižjo vrednost nepremičnine dokazoval z mnenjem cenilca, sploh ker mu je bil določen zgolj 5 dnevni rok za dopolnitev vloge. Glede na stanje objekta (brez ometa, brez priključka na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje, brez ogrevanja,...) ter glede na lego objekta, tožnik ocenjuje, da je vrednost slednjega veliko manjša in ne presega zneska v višini 13.862,88 EUR. Predvsem pa s tem objektom zaradi trenutnih gospodarskih razmer na trgu ne more razpolagati. Nenazadnje bi bila zdajšnja prodaja nepremičnine podvržena davku na promet nepremičnin. Predlaga, da sodišče o zadevi odloči meritorno in tožniku dodeli BPP ter toženki naloži v plačilo vse stroške po priloženem stroškovniku.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se BPP ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR).

6. V postopku ni sporna višina dohodkov, ki jih prejemata tožnik in njegova žena, prav tako ni sporno lastništvo nepremičnin, ki so v lasti tožnika. V obravnavani zadevi je sporna ugotovitev toženke, da zaradi vrednosti nepremičnine parc. št. 2163/3, k.o. ..., ocenjene na 49.751,00 EUR, tožnik ni upravičen do zaprošene BPP.

7. Sodišče se z odločitvijo toženke strinja. Po oceni sodišča je toženka premoženjski položaj pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek toženke, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti tudi nepremičnino, ki se, upoštevaje določbo 17. člena ZUPJS, šteje za premoženje tožnika, in da vrednost te nepremičnine presega 13.862,88 EUR. Podatek o vrednosti te nepremičnine (49.751,00 EUR), to je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine, namreč izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega pa tožnik, tudi po oceni sodišča, ni uspel ovreči. 8. Po presoji sodišča tožnik podanih trditev v smeri, da je vrednost nepremičnine parc. št. 2161/3, k.o. ... nižja od 49.751,00 EUR ter tudi nižja od 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 EUR), ni uspel izkazati, saj za to ni predložil nobenih relevantnih dokazov, ampak je podal zgolj pavšalne navedbe glede stanja objekta in njegove uporabe (da je gospodarsko poslopje), na katerih podlagi pa toženka ni mogla zaključiti, da bi bila vrednost objekta nižja od finančnega cenzusa. Kot relevantne dokaze ni moč šteti niti fotografij, ki jih je tožnik priložil v postopku pred toženko, saj na podlagi njih ocena vrednosti nepremičnine ni možna. Drugih dokazov, ki bi izkazovali drugačno vrednost te nepremičnine, pa tožnik tudi ni priložil. Po oceni sodišča je toženka, ob pomanjkanju dokazov, ki bi kazali na drugačno (nižjo) vrednost te nepremičnine, oceno o preseganju finančnega cenzusa za odobritev BPP lahko oprla na po GURS-u ugotovljeno posplošeno vrednost te nepremičnine, ki kaže na vrednost sporne nepremičnine, ki je višja od finančnega cenzusa za dodelitev BPP. Splošen in neizkazan pa je tudi ugovor, ki ga tožnik dodatno uveljavlja, da zaradi razmer na trgu z nepremičnino ne more razpolagati, kolikor s tem zatrjuje nižjo vrednost nepremičnine in nezmožnost pridobitve premoženja s prodajo. Enako ugovor v zvezi s plačilom davka.

9. Prav tako sodišče ne more pritrditi tožniku, da ga toženka ni pozvala, da se o ugotovljeni vrednosti nepremičnine parc. št. 2161/3, k.o. ... izreče. Iz v spisu priloženega dopisa z dne 16. 9. 2016, ki ga je toženka posredovala tožniku, namreč jasno izhaja, da je bil tožnik pozvan, da se izreče oziroma predlaga dokaze v zvezi s posredovanimi zbirnimi podatki GURS o lastništvu in vrednosti nepremičnin, ki so v njegovi lasti (torej tudi glede nepremičnine parc. št. 2161/3, k.o. ...). Da je bil ta dopis kot poziv k izjasnitvi tako glede lastništva kot tudi vrednosti tako razumljen tudi s strani tožnika, izhaja iz tožnikovega odgovora oziroma dne 10. 10. 2016 podane dopolnitve vloge za BPP 346/2016. V dopolnitvi namreč podaja, sicer pavšalno, navedbe v smeri nižje vrednosti te nepremičnine, prilaga pa je tudi fotografije, s katerimi želi izkazati nižjo vrednost te nepremičnine. Na oceno toženke, da so podane navedbe v zvezi z vrednostjo nepremičnine preveč splošne in dokazno nepodprte, ne morejo vplivati niti navedbe tožnika, da bolj konkretiziranih navedb glede višine te nepremičnine, glede na kratek (5 dnevni) rok za dopolnitev ter slabo finančno stanje, sploh ni mogel podati. Kolikor je tožnik ocenil, da ocenjena vrednost ni prava, da pa za izkaz drugačne vrednosti nepremičnine potrebuje daljši rok, bi lahko, pred iztekom roka za dopolnitev, predlagal podaljšanje tega roka.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.