Up-30/01

20. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. na seji senata dne 20. junija 2001 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 318/2000 z dne 22. 12. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomlju št. K 131/98 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnika sta kot zasebna tožilca iz kazenskega postopka dne 18. 1. 2001 Ustavnemu sodišču posredovala vlogo, iz katere je bilo razbrati, da vlagata ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeni sodni odločbi. Navajata, da je sodišče v njunem primeru ščitilo storilca kaznivega dejanja, pritožnika pa naj bi ostala brez vsakršnega pravnega varstva, na koncu pa jima je, kot navajata, sodišče v plačilo naložilo še stroške postopka. Ker naj bi sodnik storil nadaljevano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ), naj bi to posledično pomenilo kršitev njunih ustavnih pravic in sicer pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

Pritožnika menita, da sta ustavni pritožbi priložila zadosti listin in dokazov, ki naj jih Ustavno sodišče preuči in kolikor ugotovi, da obstaja potreba po uvedbi kazenskega postopka, naj proti sodniku Okrajnega sodišča v Črnomlju I. F. opravi kazensko preiskavo. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijane sklepe razveljavi in odpravi povzročene krivice.

B.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnemu sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje temeljne podatke in listine. Te podatke lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

3.Vloga pritožnikov z dne 18. 1. 2001, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 19. 1. 2001, je bila tako pomankljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnika nista predložila kopij aktov, ki jih izpodbijata z ustavno pritožbo, prav tako pa nista navedla relevantnih dejstev, ki bi zatrjevano kršitev utemeljevala. Zato ju je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS z dopisom dne 2. 3. 2001 pozvalo, naj jo v roku štrinajst dni ustrezno dopolnita z navedbo podatkov in zlasti s predložitvijo posamičnih aktov in listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS.

Opozorilo ju je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bi dopolnila.

4.Pritožnika sta dopis Ustavnega sodišča v redu prejela dne 5. 3. 2001. Še pred potekom roka za dopolnitev ustavne pritožbe sta pritožnika vlogo dopolnila, vendar ne v skladu z zahtevami ZUstS (priložila sta razne ugovore, ki sta jih naslovila na Državno tožilstvo Republike Slovenije, Komisijo za peticije Državnega zbora, in vlogo, naslovljeno na Varuha človekovih pravic, ter odgovore navedenih organov). Ker ustavni pritožbi nista priložila kopij izpodbijanih aktov in navedla relevantnih dejstev, ki bi zatrjevano kršitev utemeljevala, je njuna vloga kljub dopolnitvi ostala tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Glede na navedbe v ustavni pritožbi pa je treba pritožnikoma pojasniti, da glede na pristojnosti, določene v 160. členu Ustave in 21. členu ZUstS, Ustavno sodišče ni pristojno niti za pregon domnevnih storilcev kaznivih dejanj niti za vodenje preiskave.

Izvajanje kazenskega pregona je zaupano državnemu tožilstvu, preiskavo pa opravlja sodišče splošne pristojnosti, ki je stvarno in krajevno pristojno za posamezno zadevo. Zato Ustavno sodišče tudi v primeru, če bi bila ustavna pritožba sicer popolna, tega, kar pritožnika predlagata, ne bi moglo storiti.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk