Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je upoštevajoč celotno zahtevnost spora (vključno listinski dokazni postopek in trajanje naroka) ovrednotenje predloga v višini 700 točk ustrezno, posledično pa tudi priznanih 525 točk za narok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti 1.092,19 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi glede na to, da je šlo za manj zahteven spor, sodišče moralo za predlog priznati le 400 točk, za narok pa 300 točk. Ker ni pojasnilo, na kakšni podlagi je priznalo predlagatelju 80 točk za odsotnost iz pisarne, je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Materialno pravo je uporabilo pravilno.

6. Predmet izpodbijanega sklepa je odločitev o stroških prvostopenjskega postopka, ki so nastali v pravnomočno končanem kolektivnem delovnem sporu o priznanju reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu (X Pd 583/2021 z dne 30. 3. 2022 v zvezi z X Pdp 503/2022 z dne 26. 1. 2023). Sodišče prve stopnje jih je odmerilo ob upoštevanju tar. št. 16 Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji), na podlagi katere se za vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči uporabljata 3. in 4. točka tar. št. 7 OT. Ob njuni uporabi je predlog v neocenljivi zadevi upoštevajoč zahtevnost točkovan v razponu od 400 do 1.500 točk, obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi pa v višini 75 % točk, ki veljajo za predlog.

7. Sodišče prve stopnje je spor ovrednotilo kot manj zahteven in za predlog priznalo 700 točk. Pritožba se neutemeljeno zavzema, da bi bilo treba predlog ovrednotiti v višini 400 točk (narok pa posledično v višini 300 točk), ker v sporu niso bila izpostavljena mnoga sporna dejstva, predmet presoje niso bila zapletena pravna vprašanja, izvedeni so bili le listinski dokazi, pripravljalni in prvi narok pa sta trajala le 15 minut. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo z meritorno sodno odločbo. Predmet presoje sta bili tudi procesni predpostavki, obstoju katerih je nasprotna udeleženka nasprotovala. Predlog je bil meritorno resda presojan pretežno z vidika dveh zakonov (Zakon o reprezentativnosti sindikatov - ZRSin; Ur. l. RS, št. 13/1993 in nadaljnji, Zakon o državni upravi - ZDU-1; Ur. l. RS, št. 52/2002 in nadaljnji), vendar ni šlo za enostavno pravno rešitev v smislu, da bi sodišče ugotovljeno dejansko stanje zgolj podvrglo določeni pravni normi, temveč je odločitev oprlo na razlago več zakonskih določb. Po presoji pritožbenega sodišča je upoštevajoč celotno zahtevnost spora (vključno listinski dokazni postopek in trajanje naroka) ovrednotenje predloga v višini 700 točk ustrezno, posledično pa tudi priznanih 525 točk za narok. Sicer pa je očitno tudi nasprotna udeleženka v prvostopenjskem postopku spor ocenila za zahtevnejšega v primerjavi s pritožbenim zavzemanjem, saj je na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana, za odgovor na predlog zahtevala povračilo stroškov v višini 1.500 točk. 8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnilo, na kakšni podlagi je predlagatelju priznalo 80 točk za odsotnost iz pisarne dne 30. 3. 2022. Pravno podlago za priznanje tega stroška predstavlja četrti odstavek šestega člena OT, ki določa, da za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk. To določbo je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno. Kot je razvidno iz spisa, je 30. 3. 2022 opravilo pripravljalni in prvi narok, ki sta se ga udeležili obe stranki. Za pristop na ta narok je pooblaščencu predlagatelja priznalo kilometrino na relaciji Škofja Loka – Ljubljana – Škofja Loka, pri čemer tako priznanega stroška pritožba ne izpodbija. Iz pooblastila predlagatelja je razvidno, da je v Škofji Loki sedež njegovega pooblaščenca. Po podatkih aplikacije Google zemljevidi1 najkrajša pot z avtomobilom od sedeža pooblaščenca predlagatelja do sedeža prvostopenjskega sodišča znaša 36 minut, kar pomeni, da je na podlagi četrtega odstavka šestega člena OT za čas potovanja na sodišče in nazaj upravičen do povračila 80 točk. 9. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Smiselno upoštevanje petega odstavka petega člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 88/2021), ki določa, da se razdalje za povračilo kilometrine določijo na podlagi daljinomera "Google Zemljevidi".