Jedro

Pritožbeno stališče, da ne morejo nastati pravne posledice iz 105.a člena ZPP, če taksni zavezanec plača takso po poteku roka iz naloga za plačilo sodne takse, je napačno. Določba drugega odstavka 105.a člena ZPP je jasna: sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici VL 1, razveljavi tudi v prvem odstavku izreka in se postopek ustavi. Takšno odločitev je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi ugotovitve, da je tožeča stranka sodno takso za gospodarski postopek plačala po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu.

Zoper to odločitev se je pritožila tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. V pritožbi je povzela procesna dejanja iz predmetne pravde in navedla, da je namen plačila sodnih taks pridobitev sredstev, s katerimi država uresničuje svoje funkcije, kar je bilo z doplačilom sodne takse za gospodarski postopek po tarifni številki 111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) dne 24.4.2013, doseženo. Tožeča stranka je tako pokrila stroške, ki jih zahteva država za postopek, in s katerim se vsaj delno krijejo stroški, ki nastanejo z delom sodišča. Zato je po mnenju pritožbe izpodbijana odločitev nezakonita, saj je tožeča stranka že pred izdajo izpodbijanega slepa (dne 24.4.2013) sodno takso po plačilnem nalogu plačala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno stališče, da ne morejo nastati pravne posledice iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), če taksni zavezanec plača takso po poteku roka iz naloga za plačilo sodne takse, je napačno. Določba drugega odstavka 105.a člena ZPP je jasna: sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Prav zaradi strogosti te določbe in določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP, po katerem se šteje da je vloga (v konkretnem primeru tožba) umaknjena, če sodna taksa ni (v roku) plačana, je zakonodajalec predpisal tudi, da mora biti stranka na posledice neplačila sodne takse opozorjena.

V predmetnem postopku je bila tožeča stranka v nalogu za plačilo sodne takse z obsežnim pravnim poukom opozorjena na obveznost plačila sodne takse v postavljenem roku in na posledice, če se taksni zavezanec na poziv ne bi odzval in takse v roku ne bi plačal. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je na podlagi zgoraj navedene zakonske določbe, pa tudi v skladu s svojim opozorilom iz naloga za plačilo sodne takse postopalo tako, da je štelo tožbo za umaknjeno in zato ustavilo postopek. Pritožbeno stališče o doseženih fiskalnih razlogih tudi s plačilom sodne takse po poteku postavljenega roka, pri čemer pritožba zanemarja drugi namen določitve obveznosti plačila sodnih taks, to je zagotavljanja procesne discipline, torej ob tako jasni zgoraj citirani določbi iz ZPP pa tudi določbi iz drugega odstavka 5. člena ZST-1 (ki določa, da je potrebno takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu) in tudi ustaljeni in enotni sodni praksi (glej poleg judikata, citiranega v izpodbijani odločbi, še npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 233/2011, sklep VSL II Cp 3446/2009), ne more vzdržati pravne presoje.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).