Jedro

Če upnik ni uveljavljal ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more uveljavljati ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, če ni uveljavljal ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, pa ne more uveljavljati pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev, kajti z njim se odloča le o ugovorih zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev.

Domet presoje upnikove prerekane terjatve se v postopku prisilne poravnave omeji zgolj na presojo verjetnosti le-te zaradi (ne)priznanja glasovalne pravice upniku o prisilni poravnavi.

Izrek

I. Pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa se zavržeta.

II. Pritožbi upnika S. d.o.o. Ljubljana zoper 2. točko izreka sklepa se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da je upnikova prerekana terjatev verjetno izkazana.

III. V preostalem delu se pritožba upnika S. d.o.o. zoper 2. točko izreka sklepa zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru upnika D. MbH proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev glede pravilnega upoštevanja njegove terjatve tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev pod zap. št. 1 upošteva njegova terjatev v skupnem znesku 7.442.414,99 EUR kot nepogojna (1. točka izreka) in o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 31. 7. 2013, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka sklepa sta se pravočasno pritožila upnika A. d. o. o. in S. d. o. o., slednji pa je izpodbijal tudi 2. točko izreka sklepa v delu, ki se nanaša na njegovo terjatev. Smiselno sta uveljavljala pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik D. MBH (v nadaljevanju D.) predlagal zavrženje njune pritožbe zoper 1. točko izreka kot nedovoljene.

4. Pritožbi zoper 1. točko izreka nista dovoljeni.

5. Oba pritožnika se zoper 1. točko izreka sklepa pritožujeta, ker sodišče ne bi smelo upniku D. priznati terjatve kot navadne, pač pa le kot pogojno, saj ima navedeni upnik terjatev v celoti zavarovano in gre torej za ločitvenega upnika.

6. V postopku zaradi insolventnosti preizkus terjatev poteka v treh fazah. Najprej se izdela osnovni seznam preizkušenih terjatev (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZFPPIPP), zoper katerega lahko upnik vloži ugovor po prvem odstavku 62. člena ZFPPIPP (da seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali da so podatki o njej nepravilni) ali ugovor o preizkusu terjatev drugega upnika po prvem odstavku 63. člena ZFPPIPP. V drugi fazi mora upravitelj skladno s 65. členom ZFPPIPP izdelati dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, proti kateremu pa po prvem odstavku 66. člena ZFPPIPP lahko vloži ugovor le tisti upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. S sklepom o preizkusu terjatev (katerega sestavni del je po tretjem odstavku 69. člena ZFPPIPP končni seznam preizkušenih terjatev iz 70. člena ZFPPIPP) pa sodišče odloči o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz 66. člena in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka 63. člena ZFPPIPP (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

7. Iz zgoraj obrazloženega postopka preizkusa terjatev torej izhaja, da mora upnik, ki želi uveljavljati pravno sredstvo v eni od faz preizkusa terjatev, predhodno uveljavljati pravno sredstvo zoper predhodno fazo preizkusa terjatev. Drugače povedano: če upnik ni uveljavljal ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more uveljavljati ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, če ni uveljavljal ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, pa ne more uveljavljati pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev, kajti z njim se odloča le o ugovorih zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

8. Izhajajoč iz zgoraj obrazloženega in spisovnega gradiva, iz katerega izhaja, da upnik A. d. o. o., ni vložil nobenega ugovora niti zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, niti zoper dopolnjeni seznam, v določbah ZFPPIPP ni najti podlage za priznanje njegove procesne legitimacije za pritožbo zoper odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa.

9. Iz spisovnega gradiva pa nadalje izhaja, da je upnik S. d. o. o. vložil ugovor proti prijavljeni navadni terjatvi upnika D. tudi kot pogojni, ker meni, da gre za upnikovo zavarovano terjatev. Iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da njegov ugovor prerekanja te terjatve ni bil upoštevan. V taki situaciji pa bi moral pritožnik vložiti ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev skladno z 2. točko prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP. Le tako bi si lahko zagotovil odločanje sodišča v sklepu o preizkusu terjatev po 1. točki drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP in posledično procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.

10. Iz zgoraj obrazloženega tako izhaja, da je pritožnikoma treba odreči procesno legitimacijo za pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa. Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi v tem delu kot nedovoljeni zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa je delno utemeljena.

12. Upnik S. vlaga pritožbo tudi zoper 2. točko izreka sklepa v delu, ki se nanaša na odločitev o prerekanju njegove terjatve in posledično neverjetnosti njegove terjatve. Pritožnik navaja dejstva, s katerimi prereka stališče upraviteljice, da bi moral namesto posojil, katerih vračilo s prijavo terjatve upnik terja, dolžniku zagotoviti kapital skladno s 498. členom ZGD. Pritožnik zmotno meni, da bi mu morala biti terjatev priznana, kar naj bi saniralo pritožbeno sodišče z ugodno rešitvijo njegove pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatve.

13. V postopku prisilne poravnave se prijavljene terjatve upnikov preizkušajo zaradi odločitve o tem, kateremu upniku gre sploh pravica do glasovanja o ponujenem načrtu finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika in torej njihovemu vplivu na rezultat postopka prisilne poravnave. Pri tem pa se glasovalna pravica priznava tako upniku, ki mu je terjatev priznana, kot upniku, katerega terjatev je verjetno izkazana (z izjemami iz 3., 4. in 5. odstavka 200. člena ZFPPIPP). S sklepom o preizkusu terjatev mora zato sodišče odločiti o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane, v postopku prisilne poravnave pa tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane (2. in 3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Priznane pa so terjatve, ki jih ne prereka niti upravitelj, niti drug upnik (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), prerekane pa tiste, ki jih prereka upravitelj ali drug upnik (drugi odstavek 67. člena ZFPPIPP). Drugače povedano: v insolvenčnem postopku sodišče ne presoja, ali upnikova prerekana terjatev obstoji ali ne. Domet presoje upnikove prerekane terjatve se v postopku prisilne poravnave omeji zgolj na presojo verjetnosti le-te zaradi (ne)priznanja glasovalne pravice upniku o prisilni poravnavi. Neutemeljeno zato pritožnik terja v pritožbenem postopku odločitev pritožbenega sodišča o obstoju njegove prijavljene, pa prerekane terjatve.

14. Ker pa je presoja verjetnosti pritožnikove prerekane terjatve pristojnost sodišča, je pritožnikove pritožbene navedbe o presoji (ne)obstoja njegove prerekane terjatve pritožbeno sodišče presojalo tudi v luči presoje verjetnosti le-te. Prvostopenjsko sodišče pa je, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP) odločilo, da pritožnikova prerekana terjatev ni verjetno izkazana.

15. Pritožnik je že v prijavi terjatve navedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 2. 1. 2013, ki jo je prijavi terjatve priložil, v celoti ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku in to terjatev skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški tudi prijavlja v postopku prisilne poravnave. Kot izhaja iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev je upraviteljica sicer priznala obstoj sodbe, na katero se v prijavi terjatve sklicuje pritožnik, vendar je prijavljeno terjatev prerekala z navedbo, da je upnik s povezanimi osebami večinski lastnik povezanih oseb družbe, ki bi ob zapadlosti kreditov morala družbi zagotoviti kapital, sklicujoč se na 498. člen ZGD.

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti pritožnik v prijavi terjatve niti kasneje, niti upraviteljica, ki je terjatev prerekala, nista navedla, da je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo odločeno o v tem postopku prijavljeni upnikovi terjatvi, postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Zato v obravnavanem primeru pri presoji verjetnosti terjatve ni mogoče uporabiti neizpodbitno pravno domnevo iz 1. točke četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP, da je terjatev verjetno izkazana. Pri presoji izkaza verjetnosti upnikove prerekane terjatve je moralo zato sodišče skladno s 1. točko drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP upoštevati samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi in če je terjatev prerekel upravitelj, opis dejstev o neobstoju terjatve v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Na verjeten izkaz terjatve pa je mogoče sklepati, kadar več dejstev in dokazov govori v prid obstoju terjatve kot tistih, ki govore o nasprotnem. Po presoji pritožbenega sodišča pa je glede na dejstvo, da pritožnik glede terjatve, ki jo v tem postopku uveljavlja, razpolaga s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 4192/2012 z dne 2. 1. 2013, izdani en mesec pred začetkom postopka prisilne poravnave, da pa upraviteljica prereka terjatev, ker bi pritožnik ob zapadlosti kreditov moral zagotoviti po 498. členu ZGD dolžniku kapital, kar bi moral dolžnik uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira zgoraj navedena sodba, poleg tega pa je za uporabo 498. člena ZGD relevantno stanje dolžnika v času podelitve kreditov in ne v času njihove zapadlosti, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče na podlagi navedenih dejstev zmotno presodilo, da pritožnikova prerekana terjatev ni verjetno izkazana.

17. Utemeljeni pritožbi upnika je zato pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz 2. točke dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v preostalem nespremenjenem delu (glede obstoja pritožnikove prerekane terjatve) pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).