Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko še ni vložena zahteva za preiskavo, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati opis dejanja, odgovarjajočo pravno opredelitev kaznivega dejanja (pravno kvalifikacijo) ter tudi okoliščine, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, saj je utemeljenost suma zakonski pogoj za odreditev pripora.
Ni sicer potrebno, da bi tudi izrek sklepa o odreditvi pripora, če je izdan pred vložitvijo zahteve za preiskavo oz. pred izdajo sklepa o preiskavi, vseboval opis kaznivega dejanja, vsekakor pa ga morajo vsebovati razlogi sklepa, v katerem morajo biti navedeni tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, seveda pa tudi razlogi, zakaj je pripor neogibno potreben bodisi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, bodisi za odpravo ponovitvene nevarnosti, bodisi za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Zahtevi zagovornika obd. B.R.D. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 5.2.1999, v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Kopru z dne 9.2.1999 glede tega obdolženca, ter po uradni dolžnosti glede obdolženih T.M., C.C.C., B.M.G., T.F. in C.C. pravnomočni sklepi preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 5.2.1999, v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Kopru z dne 9.2.1999 razveljavijo.
Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru je s šestimi sklepi z dne 5.2.1999 (list. štev. 65, 74, 84, 93, 101 in 109) iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor zoper obdolžene C.C.C., B.M.G., T.M., T.F., C.C. in B.R.D. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 9.2.1999 pritožbe zagovornikov obdolženih C.C., B.R.D. in T.F., vložene zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, zavrnil kot neutemeljene.
Zagovornik obd. B.R.D., odvetnik B.G. iz S., je dne 17.2.1999 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora, v kateri uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi.
Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije B.Š. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da je v sklepu o odreditvi pripora navedeno, da je B.R.D. obdolžen kaznivega dejanja velike tatvine ter da utemeljen sum izhaja iz zagovorov soobdolžencev. Zato po njegovem mnenju trditev zagovornika, da sklep nima razlogov o kaznivem dejanju in razlogov, iz katerih izhaja utemeljen sum, ni resnična, čeprav so razlogi o teh okoliščinah zares skopi. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.
Zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obd. B.R.D. je utemeljena.
Zagovornik obdolženca utemeljeno opozarja na določilo 2. odstavka 202. člena ZKP, v katerem je navedeno, kaj mora vsebovati sklep o odreditvi pripora, v zvezi s tem pa utemeljeno navaja, da v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora ni opisano kaznivo dejanje, katerega je B.R.D. obdolžen, prav tako pa tudi niso določno navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je B.R.D. storil kaznivo dejanje. Pritrditi je potrebno stališču zagovornika, da je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pripor zoper obd. B.R.D. in tudi zoper soobdolžence je bil namreč na predlog državnega tožilca odrejen na podlagi 3. odstavka 204.a člena ZKP, torej še preden je bila zoper obdolžence vložena zahteva za preiskavo oziroma pred izdajo sklepa o preiskavi, pri čemer je državni tožilec na naroku dne 5.2.1999 po zaslišanju obdolžencev izjavil, da bo zahtevana preiskava zaradi storitve nadaljevanega kaznivega dejanja, kot se jim očita v ovadbi. Po določilu 2. odstavka 202. člena ZKP mora sklep o odreditvi pripora med drugim obsegati kaznivo dejanje, ki ga je tisti, ki mu je odvzeta prostost, obdolžen, v sklepu o odreditvi pripora pa morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba, zoper katero je odrejen pripor, storila kaznivo dejanje. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora zoper obd. B.R.D. pa je le navedeno, da je utemeljeno osumljen storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena v zvezi z 1. odstavkom 211. člena KZ ter da utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, izhaja iz kazenske ovadbe PP S. z dne 5.2.1999 ter tej ovadbi priloženih dokazov in zagovorov soobdolžencev. Glede na to, da je bil pripor zoper obd. B.R.D. odrejen, še preden je bil izdan sklep o uvedbi preiskave, iz katerega bi bilo razvidno, katerega konkretno opisanega kaznivega dejanja je utemeljeno sumljiv in katere so okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, da je storil kaznivo dejanje, bi moral sklep o odreditvi pripora poleg zakonske označbe kaznivega dejanja vsebovati tudi opis kaznivega dejanja, seveda pa tudi razloge o tem, zakaj je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Zagovornik obd. B.R.D. v zvezi s tem utemeljeno opozarja na vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto na občni seji dne 18. in 19.6.1992, torej še v času veljavnosti ZKP/77, po katerem mora sklep o odreditvi pripora, ko še ni vložena zahteva za preiskavo, vsebovati opis dejanja, odgovarjajočo pravno opredelitev kaznivega dejanja (pravno kvalifikacijo) ter tudi okoliščine, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, saj je utemeljenost suma zakonski pogoj za odreditev pripora. V taki situaciji, torej ko še ni vložena zahteva za preiskavo oziroma še ni izdan sklep o preiskavi le navajanje zakonske označbe kaznivega dejanja ter navajanje, da utemeljen sum izhaja iz kazenske ovadbe ter zagovora obdolženca, ne zadostuje. Pri tem pa ni odveč pripomniti, da glede na določilo 204.a člena ZKP, ki velja od 23.1.1999 dalje, po katerem mora državni tožilec takoj po zaslišanju izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, ne zadostuje le izjava državnega tožilca, da bo zahtevana preiskava zaradi storitve kaznivega dejanja kot se obdolžencu očita v ovadbi, temveč je potrebno, da dejanje opiše in tudi navede, iz katerih razlogov izhaja utemeljen sum, da je oseba, zoper katero predlaga odreditev pripora, storila kaznivo dejanje. Če tega ne stori, lahko preiskovalni sodnik le ugiba o vsebini zahteve za preiskavo. Ni sicer potrebno, da bi tudi izrek sklepa o odreditvi pripora, če je izdan pred vložitvijo zahteve za preiskavo oziroma pred izdajo sklepa o preiskavi, vseboval opis kaznivega dejanja, vsekakor pa ga morajo vsebovati razlogi sklepa, v katerem morajo biti navedeni tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljenost suma, da je priprti storil kaznivo dejanje, seveda pa tudi razlogi, zakaj je pripor neogibno potreben bodisi za zagotovitev obdolženčeve navzoč nosti, bodisi za odpravo ponovitvene nevarnosti, bodisi za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Pravnomočni sklep o odreditvi pripora zoper obd. B.R.D. nima vseh navedenih potrebnih sestavin. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker so tudi posamezni sklepi o odreditvi pripora zoper 5 soobdolžencev enako pomanjkljivi, jih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 424. člena ZKP razveljavilo po uradni dolžnosti.
Ob izdaji te sodbe je veljava izpodbijanega pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora že potekla, s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 3.3.1999 pa je bil pripor zoper obdolžence podaljšan za en mesec. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočne sklepe o odreditvi pripora le razveljavilo, ni pa hkrati vrnilo zadeve v novo odločitev.