Jedro

Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice S.M. zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo kot novo dolžnico, solastnico nepremičnin z ID znakom 54/3 in 54/5-0 ter ji naložilo povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov ugovornega postopka upnika.

2. Zoper sklep vlaga dolžnica pravočasno in dovoljeno pritožbo brez zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), s predlogom spremembe sklepa na način, da se poplačilo terjatve upnika dopusti le glede solastnega deleža nepremičnine dolžnika S.M.. V razlogih pritožbe navaja, da s terjatvijo upnika nima ničesar in torej v izvršilnem postopku ne more sodelovati kot dolžnik. Denarna sredstva kredita dolžnika S.M. tudi niso bila uporabljena v investiranje nepremičnine, ki so predmet prodaje v izvršilnem postopku. Lastništvo na nepremičninah je pridobila na originaren način na podlagi pravnomočne sodne odločbe, pri čemer je zakonska skupnost prenehala 13. 11. 2009. 3. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob presoji sklepa v obsegu utemeljenosti pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje ni odkrilo procesnih kršitev. Odločitev je materialnopravno pravilna, razlogi sklepa so jasni in zadostni in se povzemajo. K navedbam pritožbe sodišče druge stopnje le še dodaja:

6. Po določbi 56.a člena ZIZ ima novi dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, v kolikor pride do spremembe na pasivni strani, pravico do ugovora zoper sklep o izvršbi iz opozicijskega razloga po določbi 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ugovarja torej lahko, da obveznost ni prešla na novega dolžnika.

7. Med izvršilnim postopkom je prišlo do spremembe lastništva na predmetih izvršbe, in sicer na nepremičnini parc. št. 54/3 in 54/5, obe k.o. S.. Ob dovolitvi izvršbe na podlagi izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ je bil realni in oseben dolžnik S.M., ki je bil izključni lastnik nepremičnin.

8. Na podlagi sodnega naslova pa je bila z začetkom učinkovanja v zemljiški knjigi z dnem 28. 11. 2012 na teh nepremičninah do ½ od celote vpisana solastninska pravica na ime nove dolžnice S.M..

9. Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.

10. Na podlagi notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 586/2010 z dne 6. 4. 2010 pa je bilo tudi pogodbeno zavarovanje pridobljeno pred pridobitvijo pravnomočnega sodnega naslova nove dolžnice v zvezi z ugotovitveno zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 988/2011 z dne 4. 3. 2012. 11. V času pridobitve zastavne pravice upnika v zemljiški knjigi ni bilo zaznambe spora ali druge zaznambe, ki bi utemeljevala slabo vero upnika, ki se sicer domneva po določbi 9. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

12. Zato upnik kot dobroverna tretja oseba v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, z njenim publicitetnim učinkom ne sme trpeti škodljivih posledic, saj se domneva, da je v pravnem prometu ravnal pošteno.

13. Na dan pridobitve zastavne pravice upnika 6. 4. 2010 pa še ni bil uveden nikakršen postopek, s katerim bi bil seznanjen upnik, zaradi katerega bi bil lahko ta v slabi veri in kot že rečeno, v zemljiški knjigi ni obstajala zaznamba spora, ki bi utemeljevala njegovo slabo vero.

14. Nova dolžnica predstavlja realno dolžnico, ki odgovarja za terjatve upnika zgolj iz solastnega dela nepremičnin, ki so predmet izvršbe.

15. Nova dolžnica, ki sicer ni kot takšna zajeta v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo, pa ima v tem postopku izvršbe procesni položaj dolžnice, saj je prišlo do delnega prehoda predmeta izvršbe, s tem pa je na novo dolžnico prešla tudi obveznost, da se nanjo dopusti izvršba (Up 2424/08 z dne 16. 12. 2010).

16. Odločitev je sprejeta v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

17. O stroških s pritožbo dolžnice ni bilo odločeno, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker upnik z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispeval k razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku, sam krije svoje pritožbene stroške (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).