Jedro

Glede na ugotovitev, da je tožnik lastnik drugega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi in katere vrednost po podatkih GURS znaša 41.000,00 EUR in da tožnik in njegova žena razpolagata z lastnimi prihranki v višini 56.600,00 EUR, ki nekajkrat presegajo znesek sodne takse v višini 538,00 EUR, pri čemer niti v pritožbi ne navaja, da lastnih prihrankov ni mogoče unovčiti za plačilo sodne takse, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika z dne 19. 8. 2019 zoper sklep opr. št. I Pd 707/2019 z dne 31. 7. 2019. 2. Zoper navedeni sklep vlaga tožnik po svojem pooblaščencu pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je tožnik izkazal svoje slabo premoženjsko stanje, kot tudi okoliščino, da je trajno okrnjena njegova delovna zmožnost in ima na desni roki manj palca, pri čemer je desničar. Tožnik se je dne 4. 7. 2016 poškodoval na delovnem mestu, na delovnem stroju, ki ni brezhibno deloval, v tej delovni nesreči pa izgubil palec desne roke. Ker je desničar, pomeni, da je omejena izguba delovne zmožnosti pri tožniku še toliko večja, tožnik pa je mlajša oseba v svojem najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju. Navaja, da tožnik nima na voljo denarnih sredstev za plačilo sodne takse, saj taksna obveznost znaša cca 80 % mesečne plače tožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tej zadevi je tožnik vložil tožbo zoper delodajalca zaradi izplačila odškodnine za nesrečo pri delu. Hkrati s tožbo je predlagal taksno oprostitev v celoti. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o tem predlogu pravilno oprlo na določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1), ki določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe, prav tako pa je ob dejstvu, da gre za individualni delovni spor premoženje narave, pravilno uporabilo tudi določbo 3. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki določa, da v tovrstnih sporih taksna obveznost nastane, ko je sodna odločba vročena stranki.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se za presojo upravičenosti do oprostitve oziroma obročnega plačila sodnih taks smiselno uporabljajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 96/2004 in nadalj. - ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 in nadalj. - ZSVarPre) ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj. - ZUPJS). V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ta je v času odločanja znašal 392,75 EUR) v znesku 785,50 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik prejema redni mesečni dohodek, prav tako njegova žena, poleg tega je tožnik tudi lastnik drugega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi in katere vrednost po podatkih GURS znaša najmanj 41.000,00 EUR. Gre za nepremičnino, ki se v skladu z določbami ZSVarPre upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnikove družine. Tožnik in njegova žena imata na svojih bančnih računih tudi prihranke v višini 57.600,00 EUR. Povprečni mesečni dohodek na člana tožnikove družine res znaša 614,88 EUR, kar je manj kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, določenega z zakonom (to je 785,50 EUR), vendar je sodišče prve stopnje pravilno predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ne glede na slab dohodkovni položaj tožnika in njegovih družinskih članov, že na podlagi vrednosti njihovega premoženja.

8. Glede na ugotovitev, da je tožnik lastnik drugega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi in katere vrednost po podatkih GURS znaša 41.000,00 EUR in da tožnik in njegova žena razpolagata z lastnimi prihranki v višini 56.600,00 EUR, ki nekajkrat presegajo znesek sodne takse v višini 538,00 EUR, pri čemer niti v pritožbi ne navaja, da lastnih prihrankov ni mogoče unovčiti za plačilo sodne takse, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev sodne takse.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).