Jedro

Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru tožnik želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z dokončnim sklepom, s katerim je bila zavržena njegova vloga za odobritev pogovorov z institucijami, ker ni niti po dodatnem pozivu pristojnega organa tožnik svoje vloge ustrezno dopolnil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, je namreč tožena stranka ob upoštevanju tedaj veljavnih določil 75. člena ZIKS-1 v povezavi s 110. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravilno ocenila, da ker v tožnikovem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, tožnik ne izpolnjuje kumulativno vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki pa morajo biti za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, prav vsi kumulativno izpolnjeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika z dne 27. 3. 2018 za redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji v upravnem sporu zoper sklep ZPKZ Dob pri Mirni št. 720-422/2017/198 z dne 17. 1. 2018 v zvezi z odločbo Generalnega urada Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij št. 720-1233/2017/70 z dne 19. 3. 2018. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni vsi predpisani zakonski pogoji, torej ne le materialni (finančni), ampak tudi objektivni pogoji po določilih 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), pri čemer je treba upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj ni namen zakona odobravati brezplačno pravno pomoč v zadevah, ki so očitno nerazumne, oziroma, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru tožnik želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z dokončnim sklepom, utemeljenem na 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, s katerim je bila zavržena njegova vloga za odobritev pogovorov z institucijami kot so Državni zbor, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Generalni policijski urad, Policijska postaja Trebnje, Ministrstvo za javno upravo - Inšpektorat za javni sektor in Urad za varstvo potrošnikov, ker ni niti po dodatnem pozivu pristojnega organa tožnik svoje vloge ustrezno dopolnil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, je namreč tožena stranka ocenila, da sta oba organa odločila pravilno in zakonito ob upoštevanju tedaj veljavnih določil 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v povezavi s 110. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 11/18). Zato je upoštevajoč določila 24. člena ZBPP tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, ker sam nasprotno meni, da je verjetnost izgleda za uspeh velika. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da je prvostopenjski organ postopal pravilno, ker njegove vloge z dopolnitvijo ni obravnaval po vsebini, ampak jo je iz procesnih razlogov zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP, ker tožnik ni odpravil ugotovljene pomanjkljivosti vloge, saj ni navedel oseb, s katerimi želi telefonski pogovor, niti ni konkretiziral razlogov za odobritev telefonskega stika. Tožnik poudarja, da ker ne pozna oseb, ki so v navedenih institucijah zaposlene, zato tudi ni mogel navesti njihovih imen. Teh imen pa ni vedel niti tedaj, ko je bil še na prostosti, niti jih ne more pridobiti na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, češ da mu je kršena pravica dostopa do interneta. Kar pa zadeva zahtevane podrobnejše konkretizacije razlogov za odobritev telefonskega stika pa tožnik navaja, da je te razloge v zadostni meri konkretiziral z navedbo, da potrebuje telefonski stik za vodenje različnih postopkov, pritožb itd., češ da tožnik uživa zaščito tajnosti občil skladno z določilom 139. člena Kazenskega zakonika. Zato tudi meni, da prvostopenjski organ nima pravice zahtevati še podrobnejše konkretizacije. Dodatno še navaja, da mu v času prestajanja zaporne kazni prvostopenjski organ, oziroma poimensko navedena odgovorna oseba, krši več zakonov in človekovih pravic, s čimer tožniku nastaja škoda. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je skladno s pozivom na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu za postopek pred sodišči prve in druge stopnje sodnega odločanja zoper sklep ZPKZ Dob pri Mirni št. 720-422/2017/198 z dne 17. 1. 2018, v zvezi z odločbo Generalnega urada Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij št. 720-1233/2017/70 z dne 19. 3. 2018. 7. Zakonodajalec je z določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP opredelil namen zakona, ki ga je zasledoval z uveljavitvijo ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. To pravico je zakonodajalec v prvi vrsti zagotovil državljanom Republike Slovenije z določilom 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP, v skladu s standardi, ki so glede obsega in vsebine obrazložitve upravnega akta predpisani z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči (2. odstavek 34. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določilih ZBPP ugotavljajo ne le finančni pogoj oziroma položaj prosilca, pač pa tudi drugi pogoji, določeni z ZBPP, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zakonodajalec namreč z določili ZBPP nikakor ne zagotavlja neomejenega dostopa do brezplačne pravne pomoči komurkoli, pač pa zgolj tistim prosilcem, ki izkažejo, da izpolnjujejo kumulativno prav vse predpisane zakonske pogoje, torej ne le finančne oziroma premoženjske pogoje, pač pa tudi objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP v zvezi z zadevo, za katero individualno uveljavljajo odobritev brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči je v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZBPP upravičena le oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči in ki istočasno izpolnjuje tudi predpisane pogoje po določilih 24. člena ZBPP. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se namreč kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alineja 1. odstavka 24. člena ZBPP). Pri tem se skladno s 3. odstavkom 24. člena ZBPP šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

8. V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku na podlagi določil 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi na podlagi vpogleda v podatke predmetne upravne zadeve in ob upoštevanju določil 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v povezavi z določili 110. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jih v svoji obrazložitvi tudi citira, pravilno ocenila, da ker v tožnikovem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, tako tožnik ne izpolnjuje kumulativno vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki pa morajo biti za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, prav vsi kumulativno izpolnjeni. Zato je tožena stranka po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ni izpolnjen eden izmed predpisanih zakonskih pogojev, to je objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa je pravilna tudi odločitev tožene stranke, da zavrne tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pravilnosti takšnega zaključka tožene stranke ne more omajati niti zgolj posplošena tožbena navedba, da ker je tožniku med prestajanjem zaporne kazni „kršena pravica do interneta“, mreže s tem avtomatično tudi onemogočanje pridobivanje podatkov na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zaradi česar naj posledično tudi ne bi mogel ustrezno dopolniti svoje vloge z navedbo imen uradnih oseb, s katerimi je želel telefonski stik.

9. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v zadevi ne morejo vplivati. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, namreč ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, temveč mora biti prav tako izpolnjen tudi vsebinski pogoj po kriterijih iz 24. člena ZBPP. Pravica do brezplačne pravne pomoči izrecno sicer ni določena v Ustavi, temveč se ta pravica uresničuje na podlagi in po postopku, ki je predpisan z določili ZBPP, v skladu s katerim je tožena stranka tudi v konkretnem primeru ugotavljala izpolnjevanje pogojev za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči in pri tem, glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo tudi iz listin predloženega upravnega spisa, pravilno ugotovila, da tožnikova prošnja v konkretnem primeru ne izpolnjuje vsebinskega pogoja po določilih 24. člena ZBPP iz razlogov, s katerimi se sodišče v celoti strinja in jih zato v svoji obrazložitvi na podlagi pooblastila zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1 ponovno ne navaja.

10. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 .