Jedro

Solastnik v primeru vložitve predloga za razdružitev solastnine ne more predlagati izdajE začasne odredbe s katero drugemu solastniku prepoveduje odtujitev ali obremenitev solastnih nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagatelj zahteval, da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje odtujitev ali obremenitev solastnih nepremičnin vpisanih v vl. št. E 13 k.o.....

Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo; podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da čl. 272 ZIZ ne zahteva, da predlagatelj izkaže vse predpostavke za začasno odredbo, temveč eno izmed njih. V kolikor nasprotni udeleženec ne namerava razpolagati s premoženjem z izdajo začasne odredbe, ne bo utrpel neugodnih posledic, ki bi lahko sicer nastale predlagatleju. V primeru razdrobljenega solastništva, ki bi lahko nastalo s prodajo ali drugim razpolaganjem bi bila cena bistveno nižja, saj je znano, da so ugodni nakupi stanovanj možni edino v primeru sporov med večimi solastniki.

Pritožba ni utemeljena.

Stranki sta solastnika sporne nepremičnine (predlagatelj do 1/4, nasprotni udeleženec pa do 3/4). Solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov (drugi odstavek čl. 14 ZTLR), tako, da predlagatelj zaradi nameravane prodaje ne more predlagati take začasne odredbe, kot jo je predlagal, saj nasprotni udeleženec s tem ne bi posegel v predlagateljeve pravice, ki jih ima kot solastnik. Solastnik kot že omenjeno ima pravico razpolaganja, ki se nanaša na njegov idealni delež. To upravičenje je načeloma neomejeno in za njegovo realizacijo ni potrebno soglasje drugih solastnikov. Glede na navedeno predlagatelj ne more predlagati začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi iz navedenih razlogov. V zvezi s tem je neutemeljena trditev, da nasprotni udeleženec ne bi utrpel nikakršne škode in v zvezi s tem sklicevanje na čl. 272 ZIZ, saj to po povedanem ni pravno relevantno. Ugodni nakup ali prodaja sporne nepremičnine v primeru večjega ali manjšega števila solastnikov pa tudi ni pravno upošteven razlog za izdajo začasne odredbe.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe pravilna, je bilo pritožbo predlagatelja zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).