Jedro

Ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP je podan, če odločbe ni mogoče izvršiti. V primeru, da se z odločbo stranki ne naloži obveznost, temveč se le ugotovi pravica, ki pa ne zahteva posebnega postopka izvršbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke, št. ... z dne 30. 1. 2006 odpravi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 422,94 EUR odmerjene stroške upravnega spora v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne dalje.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo izrekla za nično odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, št. ... z dne 17. 6. 2002, s katero je ta nostrificirala diplomo A.A., v delu, v katerem sta se tožnici priznala strokovna naslova akademska glasbenica-akordeonistka in profesorica harmonike. Navaja, da je Ministrstvo za šolstvo in šport toženo stranko zaprosilo za pojasnilo oziroma stališče v zvezi z Odločbo o nostrifikaciji, ki jo je izdala Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in s katero je sledenja tožnici priznala strokovna naslova. Strokovni naslov je v skladu s 35. členom Zakona o visokem šolstvu (Zvis; Uradni list RS, št. 100/04 – prečiščeno besedilo) sestavni del študijskega programa. Ministrstvo v Uradnem list RS sproti objavlja strokovne in znanstvene naslove. Strokovna naslova akademska glasbenica akordeonistka in profesorica harmonike nista objavljena v Uradnih listih, saj akademija študija, na osnovi katerega bi podeljevala strokovna naslova ne izvaja, niti ga ni izvajala v času izdaje odločbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42/72) je določal da se z nostrifikacijo spričevalu tuje šole prizna enakopravnost s spričevalom domače šole enake vrste. Akademija bi morala kot pristojen organ za nostrifikacijo diplome slednjo primerjati z domačim spričevalom oziroma diplomo enake vrste. Ker akademija v času izdaje odločbe ni izvajala univerzitetnega študijskega programa harmonika je očitno, da tujega spričevala ni primerjala z domačim spričevalom enake vrste, saj tako spričevalo ni obstajalo. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da odločbe v tem delu ni mogoče izvršiti, saj je zaradi navedenih dejstev nastopila pravna nezmožnost izvršitve. Glede na navedeno je ugotovila, da je odločba Akademije za glasbo, v skladu s 3. odstavkom 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 – prečiščeno besedilo in 119/05; ZUP), nična.

Tožnica v pravočasno vloženi tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in ni pravilna. Navaja, da je v skladu z določili Pravilnika o smeri strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji, korepetitorji in knjižničarji v glasbenih šolah lahko, v skladu s 3. členom, učitelj harmonike, kdor je končal univerzitetni študijski program iz harmonike in tudi kdor je končal univerzitetni program glasbene pedagogike, ali kateregakoli inštrumenta. Oboje navedeno tožnica izpolnjuje. Zato je odločitev Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pravilna. Izpodbijana odločba tožene stranke nepravilno ugotavlja, da odločbe akademije v tem delu ni mogoče izvršiti, ker je zaradi pravnega stanja, ki ga je navedla, nastopila pravna nezmožnost izvršitve. Res je, da v času izdaje odločbe o nostrifikaciji Akademija za glasbo ni izvajala univerzitetnega študijskega programa harmonike, vendar je zmotno prepričanje tožene stranke, da tujega spričevala ni primerjala z domačim spričevalom enake vrste, ker tako spričevalo ni obstajalo. Po določilih prej navedenega pravilnika se primerja primerljivost diplome v primeru različnih instrumentov s pregledom in primerjavo študijskih programov ter predmetnikov tuje in domače akademije tako, da se primerjajo inštrumenti, ki so si med seboj najbolj podobni, kar pomeni, da je Akademija za glasbo v postopku nostrifikacije pravilno primerjala programe in predmetnik Akademije za glasbo v Minsku, s programom in predmetnikom Akademije za glasbo v Ljubljani na Oddelku za instrumente s tipkami, ki jih je kandidatka izpitno in diplomsko opravila. Ob tem tožnica navaja štiri primere uspešne nostrifikacije diplome in opravljenega strokovnega naziva za harmoniko in sicer gospa prof. B.B. 15. 1. 1997 – nostrifikacija, 4. 3. 1998 – strokovni izpit, gospa prof. C.C., 15. 1. 1997 – nostrifikacija, 20. 1. 1999 strokovni izpit, gospa prof. D.D. 9. 4. 1999 – nostrifikacija, 1. 2000 – strokovni izpit in gospa prof. E.E., 1995 – strokovni izpit. Meni, da navedeno kaže tudi na morebitno neenakopravno obravnavano in diskriminacijo tožnice. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka izrekla odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za nično na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, po kateri je ničnostni razlog podan, če odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Izvršba je zadnja stopnja in tudi končni cilj upravnega postopka, ki omogoča prisilno realizacijo pravnega razmerja oziroma odločitve, ki je izražena v dispozitivu odločbe. O izvršbi govorimo v primerih, ko so stranki z odločbo, izdano v upravnem postopku, naložene kakšne obveznosti in teh ne izpolni prostovoljno. Opravi se zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. V obravnavanem primeru pa z odločbo Univerze v Ljubljani, Akademije za glasbo tožnici niso bile naložene obveznosti, temveč se je le ugotovila pravica, ki pa ne zahteva posebnega postopka izvršbe. Po svoji naravi gre za ugotovitveno odločbo. Takšni odločbi pa ne sledi izvršilni postopek zaradi prisilne izvršitve odločbe. Pravni učinek ugotovitvene odločbe nastopi že s samo dokončnostjo ali pravnomočnostjo, zato se ne izvršuje po določilih XVII. poglavja ZUP, ki se nanašajo na izvršbo.

Ker odločba Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani učinkuje že s svojo dokončnostjo, ničnostni razlog iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP ni podan. Zato je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo.

K 2. točki izreka: Sodišče je na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 tožnici priznalo stroške s sestavo tožbe, administrativne stroške, stroške davka na dodano vrednost ter stroške v višini sodnih taks.