Jedro

1. Zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. 2. Škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 1. odstavku izreka razveljavi ter se ugovor dolžnika zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 4.4.2000. V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep, s katerim je poleg že dovoljenih sredstev, dovolilo izvršbo še z drugim sredstvom - rubežem 2/3 dolžnikove plače, vendar tako, da ostane dolžniku najmanj znesek zajamčene plače (1. odst. izreka sklepa) ter zavrnilo predlog za odlog izvršbe (2. odst. izreka). Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da se v obstoj terjatve ne spušča, saj ve, da je dolžan vrniti kredit. To bi že tudi storil, če mu ne bi tedaj prenehalo delovno razmerje in ima zato tudi vloženo tožbo. Kredita sedaj ne more plačati, ker nima dovolj denarnih sredstev, saj imata oba z ženo nizek dohodek in bi jima v primeru izvršbe zmanjkalo denarja za preživetje. Predlaga, da sodišče zadevo preloži do dokončanja njegovega postopka zoper delodajalca. Pritožba je delno utemeljena. Izvršilno sodišče je sicer pravilno navedlo, da je zoper sklep iz 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mogoče ugovarjati le omejeno, torej samo glede novo dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe. Vendar pa to ne pomeni, da ugovor, ki se po vsebini tiče dovolitve izvršbe nasploh, ni dopusten, temveč ga je treba preizkusiti v obsegu, ki ga določa 2. odst. 55. čl. ZIZ. Če je izvršilno sodišče menilo, da ti razlogi niso podani, bi moralo sklep poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (3. odst. 58. čl. ZIZ). Za takšno vsebinsko obravnavanje ugovora se v sedanji pritožbi zavzema tudi dolžnik, saj izpodbija ugotovitev izvršilnega sodišča, da naj bi se spuščal v sam obstoj terjatve. V tem delu je torej pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep izvršilnega sodišča o zavrženju ugovora razveljavilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Z razveljavitvijo tega sklepa pa je ostalo še nerešeno vprašanje utemeljenosti dolžnikovega ugovora zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 4.4.2000. V tem sklepu je dolžnik podobno kot sedaj v pritožbi pojasnil razloge za neplačevanje kredita. Pritožbeno sodišče je ta ugovor preizkusilo v obsegu, kot je bilo že navedeno (2. odst. 55. čl. ZIZ) in ugotovilo, da ni utemeljen. Zato ga je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o novem izvršilnem sredstvu z dne 4.4.2000. Neutemeljena pa je dolžnikova pritožba zoper zavrnitev odloga izvršbe. Pogoje za odlog izvršbe določa 71. čl. ZIZ in teh dolžnik ne zatrjuje. Škoda, ki jo navaja v pritožbi, pa je škoda, ki bi jo dolžnik utrpel s samo izvršbo, takšna škoda pa ni upošteven razlog za odlog, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj. V tem delu je torej dolžnikova pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep prve stopnje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).