Jedro

Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno odločilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvršbo tudi še na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, čeprav je izvršba bila že na dolžnikovo pokojnino, ki mu jo izplačuje ZPIZ. Izplačevalec pokojnine in organizacija za plačilni promet morata upoštevati omejitve iz 102. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da se ugovor dolžnika in njegovega pooblaščenca zavrne kot neutemeljen (1. tč. izreka), da sklep o izvršbi tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet opr. št. I 04/00770 z dne 31.08.2006 ostane v celoti v veljavi (2. tč. izreka) in da dolžnik nosi sam svoje stroške.

Dolžnik je s pravočasno laično pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporaba materialnega prava (2. in 3. tč. I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Smiselno je predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa v tč. 1 in 2 izreka. Navajal je, da mu že sedaj od pokojnine odtegujejo v korist upnika znesek, ki ga lahko odtegnejo od pokojnine, ker pa je dovoljena izvršba tudi na TRR, ne more dvigniti s svojega računa več kot 378,00 EUR in ne more koristiti plačilne kartice. Doslej je vrnil upniku že več, kot znaša glavnica, zato prosi, da se mu TRR pri banki sprosti, kot upokojenec nima drugih prilivov kot pokojnino, je pa tudi v limitu pri banki v višini 930,00 EUR. Navedel je še, da svoje odvetnice ni pooblastil za pisanje pritožbe, saj je razvidno, da jo je napisal sam, zato naj se tudi o rešitvi pritožbe odgovori le njemu.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Vsa pritožbeno zatrjevana dejstva so pravno neupoštevna, ker niso pravno pomembna. Dolžnik v pritožbi zatrjuje slabo premoženjsko stanje in slabe socialne razmere, ki so mu nastale zaradi potekajoče izvršbe, česar pa ni mogoče upoštevati. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo in navedlo odločilna dejstva o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora in ugovora njegove pooblaščenke, te ugotovitve sodišča prve stopnje niti niso pritožbeno izpodbijane. Izpodbijani sklep pa je tudi materialnopravno pravilen, saj določba III. odst. 34. čl. ZIZ dopušča, da sodišče do konca izvršilnega postopka na upnikov predlog dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. V obravnavani zadevi je tako sodišče prve stopnje na upnikov predlog pravilno dovolilo izvršbo tudi še na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, čeprav je izvršba tekla že na dolžnikovo pokojnino, ki mu jo izplačuje ZPIZ.

V tej zadevi morata tako izplačevalec dolžnikove pokojnine in tudi banka, pri kateri ima dolžnik TRR, upoštevati omejitve, ki so določene v 102. čl. ZIZ. Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti do upnika, zato zakon, ki to področje ureja, prvenstveno upošteva upnikov interes, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. Iz ustavnega načela socialne države pa izhaja pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, zato izvršba na dohodke dolžnika ne sme ogroziti njegovega eksistenčnega minimuma, prav tega pa mu zagotavljajo določbe 102. čl. ZIZ, kar je vse pravilno ugotovilo in obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je glede na obrazloženo pravilen in zakonit, pritožba pa je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ).

O dolžnikovih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih ni zahteval, niti jih ni zaznamoval.