Jedro

Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je pritožbeni razlog, ki ga kot edinega uveljavlja pritožba in sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja dolga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v stroškovnem delu spremeni tako, da se v točki 3. izreka besedilo: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka“ pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka ...“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih (točka 2. izreka in višina dosojenih pravdnih stroškov v točki 3. izreka) potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 84377/2012 z dne 13. 6. 2012 v prvem odstavku za znesek 24,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2012 naprej in postopek v tem delu ustavilo (sklep pod točko 1. izreka). Odločilo je, da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi za glavnico v višini 3,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2012 naprej. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravdne stroške v odmerjeni višini 9,12 EUR s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka 3. izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo v točkah 2. in 3. izreka. Uveljavlja pritožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Očita mu, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje dolga in nepravilno odločilo o stroških. Glede na uspeh v pravdi bi morala stroške povrniti tožena stranka. Izpodbija tudi višino priznanih pravdnih stroškov.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Ponovno sporoča, da so poplačane vse terjatve. Poravnala je tudi celotno zahtevano plačilo v sodbi, vključno s točko 3. – 9,12 EUR, in sicer še v večjem znesku od dosojenega – v višini 15,00 EUR, kar dokazuje s priloženo fotokopijo položnice. Predlaga zavrnitev pritožbe in zaključek zadeve.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi vtoževana terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Gre za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo posebna procesna pravila, urejena v 30. poglavju ZPP. Pritožbeni razlogi v tem postopku so omejeni. Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je pritožbeni razlog, ki ga kot edinega uveljavlja pritožba in sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja dolga. Pritožbeno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (razlogi na straneh 3 – 5 sodbe) o tem, katere neplačane terjatve iz naslova neplačanih premij po zavarovalni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama, so bile s plačili tožene stranke poravnane, na ugotovitev, da je tožeča stranka s prejetimi plačili nepravilno poračunavala odprte istovrstne obveznosti in nepravilno upoštevala tudi stroške, ki še niso zapadli (izvršilne stroške, čeprav so bila plačila izvedena še pred vložitvijo predloga za izvršbo). Ostaja mu le še preizkus pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Pri tem ugotavlja, da je v okviru podane trditvene in dokazne podlage strank o vtoževanih terjatvah, o plačanih zneskih in delnih umikih tožbe pri odločitvi pravilno uporabilo materialnopravna določila o vračunavanju izpolnitve oziroma vrstnem redu vračunavanja in vračunavanju obresti in stroškov (287. in 288. člen Obligacijskega zakonika – OZ). O vračunavanju izpolnitve pri več istovrstnih obveznosti se upnik in dolžnik lahko sporazumeta. Če sporazuma ni, je upoštevna dolžnikova izjava ob izpolnitvi. Če pa tudi te ni, se obveznosti poračunavajo po vrstnem redu, kot so zapadle v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne ugotovitev sodišča o sporazumu strank ali toženkini izjavi o vrstnem redu vračunavanja, je pravilno upoštevalo vrstni red zapadlosti istovrstnih terjatev. Uporabo 288. člena OZ je pravilno zavrnilo po ugotovitvah, da tožeča stranka kljub ugovorom toženke nateklih obresti in predpravdnih stroškov ni opredelila, izvršilne stroške pa nepravilno vračunala še pred njihovo zapadlostjo. Ob takih dejanskih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano, je sprejeta odločitev materialnopravno pravilna. Obrazložena je jasno in pravilno z razlogi, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje. Ker tudi ni zasledilo uradno upoštevnih procesnih kršitev, je odločitev o glavni stvari v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

7. Pritožba je delno utemeljena le glede pravdnih stroškov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku uspela le delno – s 17,67 %, toženka pa z 82,33 %. Iz razlogov sodbe izhaja, da je upoštevaje delni uspeh v pravdi o stroških pravdnega postopka odločalo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP. Pravilno je odmerilo priglašene stroške tožeče stranke za sodno takso (skupno 51,63 EUR) in ugotovilo, da je glede na doseženi uspeh upravičena do povračila 9,12 EUR. Očitno pomotoma pa se mu je v izreku sodbe napačno zapisalo, da je tako odmerjene pravdne stroške dolžna plačati tožeča stranka toženi, namesto obratno, kot izhaja iz razlogov v sodbi. Zato je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi in stroškovni del izreka spremeniti tako, da bo skladen z odločitvijo, pojasnjeno v razlogih sodbe. Ker jo je pravilno razumela tudi toženka, ki v odgovoru na pritožbo navaja, da je po prejemu sodbe sodišča prve stopnje dosojene zneske vključno s stroški (9,12 EUR) tožeči stranki že poravnala, je ugotovljeno neskladje lahko odpravilo pritožbeno sodišče samo.

8. Drugih pritožbenih očitkov ni. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pravdni stranki nista priglasili.