Jedro

Zaradi varstva načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke je bilo v sodni praksi zavzeto stališče, da 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, kadar je v zemljiški knjigi prišlo do novih vpisov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

1.

Vzpostavi se listina:

1. datum listine: 27.02.1992 vsebina listine: Predlagateljičin pravni prednik B.L., je dne 27.02.1992 s prodajalcem Družbeno podjetje I. na podlagi Stanovanjskega zakona sklenil Pogodbo o prodaji stanovanja, s katero je prodajalec na kupca prenesel lastninsko pravico na stanovanju številka 16 v večstanovanjski hiši na naslovu L. Izvirnik pogodbe o prodaji stanovanja z dne 27.02.1992 se je uničil oziroma izgubil, zato se temu zemljiškoknjižnemu predlogu prilaga overjeni prepis izvirnika listine, katere vzpostavitev se zahteva, z dokazili o plačilu davka na promet nepremičnin. Drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice so izpolnjeni.

oseba, ki jo je izstavila: Družbeno podjetje I. oseba, v korist katere je izstavljena: B.L. 2.

Na podlagi teh listin A in B in na podlagi listin, ki se vzpostavijo s tem sklepom, se dovolijo ti vpisi, ki začnejo učinkovati 14.10.2011:

2.1.

pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine posamezni del št. 16 v stavbi št. 7 k.o. L. vrsta osnovnega položaja: 101 - vknjižena lastninska pravica delež: 1/1 vpis novega imetnika: S.L. in izbris prejšnjega imetnika: M.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 22.2.2012 vzpostavilo listino, ki je skupaj z odpravkom notarskega zapisa z dne 26.5.2011 omogočila pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine - posameznem delu št. 16 v stavbi št. 7 k.o. L. vpis lastninske pravice na S.L. in izbris prejšnjega imetnika M., Kmetijsko gozdarske zadruge. Na podlagi ugovora Kmetijsko gozdarske zadruge pa je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom z dne 31.5.2012 odločila, da se sklep spremeni tako, da se predlagana vzpostavitev listine in vknjižba lastninske pravice ne dovolita, ter sklep z dne 9.1.2012 o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine razveljavi.

Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. V pritožbi, v kateri najprej izraža do prvostopenjske sodnice negativno vrednostno sodbo, opozarja, da v zadevi ni prišlo do „prehitevanja“, ker do vpisa lastninske pravice na tistega imetnika, ki je vpisan pri obravnavani nepremičnini sedaj, ni prišlo na podlagi predloga, temveč po uradni dolžnosti. Vpis je bil namreč opravljen na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, saj je Kmetijsko gozdarska zadruga imela vknjiženo pravico uporabe od leta 1960 dalje. Gre za čas, preden je bil stanovanjski objekt, v katerem se nahaja posamezni del, pri katerem se predlaga vknjižba lastninske pravice, sploh zgrajen. Gre za stanovanje v istem bloku kot druga stanovanja, glede katerih je bilo v sodni praksi že odločeno, da je vpis dovoljen. V dokaz svojemu stališču, da bi moral biti vpis po 6. členu ZPPLPS opravljen, pritožnica prilaga sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 166/2010 in sklep Sdn 1. Vlaganje pravnih sredstev s strani udeleženke Kmetijsko gozdarske zadruge L. pritožnica ocenjuje kot šikaniranje in zlorabljanje postopkovnih pravic.

Pritožba je utemeljena.

Za utemeljenost pritožbe zadoščajo pravni argumenti pritožnice, ki so pravilni, zaradi česar je pritožbeno sodišče notarsko pomočnico za žaljive izjave, ki presegajo meje primernega izražanja pritožbenih argumentov, s posebnim sklepom kaznovalo.

S 6. členom Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju: ZPPLPS) je bila vzpostavljena domneva, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje prodal po določbah Stanovanjskega zakona (v konkretnem primeru Družbeno podjetje I.) v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik prodanega stanovanja, zaradi česar je vpis na kupca zakon omogočil tudi za tiste primere, ko je bila pravica vpisana na drug subjekt in ne na prodajalca. V času družbeno-lastninskih razmerij se je namreč pravica uporabe lahko prenašala zunajknjižno, zaradi česar je bilo med imetniki pravice lahko sporno, kateremu pravica uporabe dejansko gre. Pravica do odkupa stanovanja po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona se je realizirala tako, da se je prodajna pogodba štela kot pravni naslov, ki kupcu omogoča ustrezen vpis v zemljiško knjigo.

Za presojo utemeljenosti pritožbe pa je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je 6. člen ZPPLPS ki ga je Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v 248. členu ohranil v veljavi, mogoče upoštevati tudi v tistih primerih, ko je prišlo v zemljiški knjigi že do izvedbe lastninjenja ali nadaljnjih prenosov lastništva na nove pridobitelje. Zaradi varstva načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke je bilo namreč v sodni praksi zavzeto stališče, ki ga pravilno povzema izpodbijani sklep, da namreč 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, kadar je v zemljiški knjigi prišlo do novih vpisov (sklep VSK Cp 648/2009 in Cp 1088/2010).

V odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 111/2010 z dne 6.9.2012 je bilo v podobni zadevi, kot je obravnavana, zavzeto jasno stališče, da načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah osmega poglavja Stanovanjskega zakona. Pritožbeno sodišče pri teh zadevah ocenjuje kot odločilno okoliščino dejstvo, da je do vpisa lastninske pravice na Kmetijsko gozdarsko zadrugo L. prišlo, kot je mogoče ugotoviti iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige, na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. RS, št. 44/97) in 2. člena Zakona o dopolnitvah ZLNDL-A (Ur.l. RS, št. 59/2001), ki sta določila, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov ter da se v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi po uradni dolžnosti. Vpis, ki je po stališču prvostopenjskega sodišča ovira, zaradi katere ni dovolilo vpisa lastninske pravice pri kupljenem stanovanju na S.L., v obravnavanem primeru, ko gre torej zgolj za izvedbo lastninjenja po uradni dolžnosti, zato ne predstavlja takega vpisa, ki bi ga bilo potrebno zaščititi na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti sklepu z dne 22.2.2012 zavrnilo in odločilo, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).