Jedro

V postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se pri ugotavljanju višine lastnega dohodka oziroma sredstev za lastno preživljanje administrativne prepovedi, tudi če se te nanašajo na davčno izvršbo zaradi neplačila davčnih obveznosti, ne upoštevajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka) in je zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog I U 2269/2011 z dne 29. 9. 2012 za plačilo sodne takse za pritožbo (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na prvi in četrti odstavek 11. člena in na 12. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Navaja, da se pri ugotavljanju okoliščin glede občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje v višino lastnega dohodka stranke administrativne prepovedi ne upoštevajo. Zato je štelo, da ima tožnik prejemke v višini 690,00 EUR mesečno in ob upoštevanju višine sodne takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR, zaključilo, da s plačilom sodne takse tožnikovo preživljanje ne bo ogroženo. Ker predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo, je zavrnilo tudi ugovor zoper plačilni nalog.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker se administrativna prepoved nanaša na davčno izvršbo po sklepu o izvršbi, št. 493-31/2010/2010-6 z dne 29. 3. 2010, ne pa na njegove pogodbene prostovoljne zaveze. To okoliščino bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preveriti in ugotoviti. Ker ne dosega dohodkov, navedenih v izpodbijanem sklepu, odločitev pod točko I. izreka izpodbijanega sklepa ni pravilna. Nezakonita pa je tudi II. točka izreka izpodbijanega sklepa. Ugovor zoper plačilni nalog je bil namreč utemeljen že zato, ker je bil plačilni nalog izdan pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Zato mu pripada povračilo stroškov zastopanja v zvezi z ugovorom. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks, razveljavi plačilni nalog I U 2269/2011 z dne 29. 2. 2012 in proračunu naloži plačilo stroškov ugovora zoper plačilni nalog in te pritožbe. Predlaga, da se ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je o oprostitvi plačila sodnih taks odločilo na podlagi tožnikovih navedb v izjavi o premoženjskem stanju z dne 13. 4. 2012 in tej izjavi priloženega obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o višini tožnikove pokojnine. Pri tem je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno štelo, da se pri ugotavljanju okoliščin glede občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, torej tudi višine tožnikovih prejemkov, administrativne prepovedi ne upoštevajo.

6. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča (I Up 55/72008, I Up 47/2011, I Up 297/2011) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči(v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na navedeni zakonski podlagi se zato ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

7. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju teh sredstev (lastnega dohodka) upoštevajo vsi dohodki in prejemki iz 12. člena tega zakona po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov. Iz citirane določbe tako izhaja, da administrativne prepovedi in upravne izvršbe niso priznane kot zakonska izjema in da se pri ugotavljanju višine dohodkov upoštevajo le davki in prispevki, odtegnjeni od teh dohodkov, ne pa tudi neplačane pretekle zapadle davčne obveznosti.

8. Iz obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga je izjavi o premoženjskem stanju priložil tožnik, izhaja, da tožnik prejema 720,00 EUR mesečne pokojnine in da ima pokojnino obremenjeno z odtegljaji zaradi administrativne prepovedi v višini 195,96 EUR in plačila premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v višini 29,51 EUR. Ker se pri ugotavljanju višine prejemkov administrativne prepovedi (tudi, če se te nanašajo na neporavnane pretekle davčne obveznosti) ne upoštevajo, znaša tožnikov mesečni prejemek 690,49 EUR. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi izpodbijane sodbe ta znesek zaokrožilo in navedlo 690,00 EUR, vendar to ni v tožnikovo škodo.

9. Glede na navedeno pritožbeni ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen. Kajti tudi če bi se administrativna prepoved nanašala na davčno izvršbo zaradi neplačila davkov in prispevkov, se ta, glede na to, da se ne nanaša na redni dohodek, pri ugotavljanju tožnikovih sredstev za preživljanje ne upošteva. Pa tudi sicer se postopek za oprostitev plačila sodnih taks začne in vodi na zahtevo stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1) in je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev na strani stranke. Zato sodišče v tem postopku podatkov po uradni dolžnosti ne pridobiva. Le če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri, kot to določa četrti odstavek 12. člena ZST-1. 10. Vrhovno sodišče se v celoti strinja tudi z nadaljnjo materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju tožnikove pokojnine v znesku 690,00 EUR s plačilom sodne takse v znesku 33,00 EUR tožnikovo preživljanje ne bo ogroženo.

11. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo pravilno, ko je tožniku še pred odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodne takse vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo. Ta napaka sodišče prve stopnje pa je z zavrnitvijo tožnikove pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse sanirana. Ker je sodna taksa za pritožbo pravilno odmerjena, česar tožnik niti ne ugovarja, rok za plačilo te sodne takse pa teče od dneva vročitve tega sklepa, je Vrhovno sodišče tudi v tem delu zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

12. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča v tem delu ne vpliva niti tožnikova navedba, da mu pripada povračilo stroškov za ugovor, ker je bil ugovor zoper plačilni nalog potreben. Vrhovno sodišče je že v odločbi I Up 221/2011 pojasnilo in zavzelo stališče, da ZUS-1 ne deli stroškov postopka na posamezne faze postopka, ampak je odločitev o stroških postopka odvisna od vrste spora in sprejete odločitve o glavni stvari. To v tej zadevi pomeni, da so stroški ugovora zoper plačilni nalog le del stroškov celotnega sodnega postopka.

13. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1. 14. Tožnik je v pritožbi predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 o oprostitvi plačila sodnih taks sicer odloča sodišče prve stopnje, vendar ker se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in o ugovoru zoper plačilni nalog takse ne plačujejo (četrti odstavek 10. člena ZST-1), je ta tožnikov predlog brezpredmeten.

K II. točki izreka:

15. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).