Jedro

Tožnica je bila v spornem obdobju zmožna opravljati delo skladno z omejitvami po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je fizično lahko delo. Tožbeni zahtevek, naj se ji v spornem obdobju prizna začasna nezmožnost zaradi bolezni, je zato neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 7. 2012 in da se ji prizna bolniški stalež od 16. 6. 2012 do 23. 11. 2012. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, ker še vedno meni, da je upravičena do bolniškega staleža od 16. 6. 2012 do 23. 11. 2012. Edini zdravnik, ki meni, da je bila sposobna za delo je dr. A.A., ki jo je pregledal po zdravljenju. Tudi ta zdravnik je v zvezi z vprašanjem, ali je sedaj možno za nazaj ugotavljati, kateri dan bi morala tožnica imeti odprt bolniški stalež, odgovoril, da se sedaj za nazaj to ne da ugotavljati. Zato vztraja, da bi bilo pravilno, da se upoštevajo izvidi zdravnikov, ki so jo zdravili in so predlagali bolniški stalež. Zahteva pridobitev mnenja drugega izvedenca in zaslišanje priče dr. B.B., ki naj bi izpovedal, zakaj je predlagal bolniški stalež. Navaja, da mora ne glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, delati vse, čeprav lahko dela le administrativna dela in lažja fizična dela. Vsakega 15. dne v mesecu pripravi papirje za računovodkinjo, poravna obveznosti do s.p. in pripravi ponudbo, če je razpis za delo. Vsak dan mora biti na gradbišču, organizirati delo, po potrebi pripeljati in odpeljati delavce, pripeljati malico in če je potrebno počistiti gradbišče po končanem delu in pripeljati lažji material in kakšno orodje. V času od 16. 6. 2012 do 23. 11. 2012 ni bila sposobna tega opravljati, saj ni mogla v roki držati niti metle in zraven prenašati še bolečine. Zanika, da je navedla, da ji je sodišče odobrilo bolniški stalež od 16. 6. 2012 do 23. 11. 2012. Za podaljšanje bolniškega staleža od 23. 11. 2012 do 22. 12. 2012 so podlaga novi izvidi in sicer izvid dr. C.C. z dne 3. 9. 2012, dr. B.B. z dne 11. 9. 2012, dr. D.D. z dne 12. 12. 2012 in dr. E.E. z dne 13. 12. 2012. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 19. 7. 2012 v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 11. 6. 2012. S slednjo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnica od 16. 6. 2012 dalje zmožna za delo kot je odločil imenovani zdravnik v odločbi z dne 28. 5. 2012 in v skladu s preostalo delovno zmožnostjo ugotovljeno z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 17. 5. 2012. Takšna odločitev pa je bila potrjena z dokončno odločbo z dne 19. 7. 2012 in zavrnjena tožničina pritožba.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je zaslišalo tožnico (list. št. 10), vpogledalo izvedensko mnenje dr. A.A. in ga tudi zaslišalo ter upoštevalo dokumentacijo v upravnem spisu, zaključilo, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna opravljati delo skladno z omejitvami po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. ... z dne 17. 5. 2012, tj. fizično lahko delo, ne pa za fizično zahtevnejša dela, kakršno mnenje je podal tudi sodni izvedenec. Takšno mnenje pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča skladno z medicinsko dokumentacijo.

Iz medicinske dokumentacije, ki se nanaša na sporno obdobje, je razvidno sledeče stanje: kirurg 5. 6. 2012 ugotavlja pri tožnici težave z zaskočnim sklepom palca leve roke, poslana pa je tudi k revmatologu. Kirurg ponovno 25. 7. 2012 pri tožnici ugotavlja težave z zaskočnim prstom, poleg tega pa še vnetje sluznice oči, nosu in grla. Med dokumentacijo se nahaja izvid kirurga še z dne 3. 9. 2012 in z dne 11. 9. 2012. V slednjem kirurg ugotavlja, da je pri tožnici sistemska vnetna revmatološka bolezen izključena, da jo boli palec leve roke, ki je v razmeroma dobrem stanju, občasno še otekel. Dne 3. 9. 2012 pa kirurg ugotavlja slabšo gibljivost ledvenega dela hrbtenice, poklep po trnastih odrastkih je boleč, boleča je paravertebralna muskulatura in L/S prehod, brez znakov nevroloških izpadov po spodnjih ekstremitetah. Desna peta je boleča na prečni pritisk, narastišče Ahilove tetive je neboleče, prav tako narastišče plantarne aponeuroze. Vidne so hiperkeratoze na zunanji strani kože pete in blag valgus petnice. Vidna minimalna haluks valgus deformacija obeh stopal s precejšnjim razrastom osteofitov I. MTP sklep, gibljivost I. MTP sklepov dobra, ugotavlja lokalno infiltracijo in svetuje nekaj dni počitka. Na podlagi takšnih izvidov je izvedenec ugotovil, da pri tožnici zaradi letom primernih degenerativnih sprememb brez funkcionalnega ali nevrološkega izpada ter zaskočnega palca leve roke, za katerega čaka na operativni poseg, ni razlogov za oceno delanezmožnosti. V vmesnem obdobju je bila delanezmožna nekaj dni po infiltrativni terapiji kirurga, sicer pa je bila za delo z omejitvami ugotovljenimi v okviru III. kategorije, zmožna.

Za zaključek, da tožnica v obdobju od 16. 6. 2012 do 23. 11. 2012 ni bila začasno nezmožna za delo, je sodišče prve stopnje v izvedenih dokazih imelo dovolj podlage, tj. v medicinski dokumentaciji oziroma v izvidih posameznih specialistov ter v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca. Dejansko stanje glede tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornih obdobjih, je bilo tako tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj popolno in pravilno ugotovljeno. Pri tem je sodišče pravilno izhajalo iz zdravstvenega stanja tožnice in sledilo mnenju sodnega izvedenca, ne pa predlogom posameznih zdravnikov, ki so na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja (težav z levo roko oziroma palcem, do obravnave pri kirurgu plastiku) predlagali bolniški stalež.

Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, je tožničino začasno nezmožnost za delo mogoče ugotavljati le v okviru dokončne in izvršljive odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne v okviru njene zadolžitve in dejanskega opravljanja dela v okviru s.p.. Kot je ocenil tudi izvedenec, je bila tožnica v vtoževanem obdobju zmožna za fizično lahko delo, administrativno delo vodenja podjetja, ne pa za fizično zahtevnejša dela, prelaganjem materiala in tudi ne za prevoz delavcev oziroma prevoze v službene namene. Sodni izvedenec je na zaslišanju poudaril le, da so v vmesnem obdobju lahko krajša obdobja po infiltraciji bolečih sklepov oziroma poslabšanju astme, ko bi izbrani zdravnik lahko odprl stalež, da pa za nazaj ne more ugotavljati, kateri dan bi tožnica morala imeti odprt bolniški stalež po osebnem zdravniku.

Pritožba neutemeljeno vztraja, da se upoštevajo mnenja posameznih specialistov, ki predlagajo bolniški stalež. Prav tako pritožba neutemeljeno na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja vztraja pri mnenju drugega izvedenca. Takšnega predloga tožnica tudi tekom sodnega postopka ni dala, zato je že glede na določbo 337. člena ZPP v tem delu prekludirana.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijala sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu s 353. členom ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.