Jedro

V predmetni zadevi je predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju prebivališča tožeče stranke, ki je potrošnik (pogodba o organiziranju potovanja, katere kršitev zatrjuje tožeča stranka, je potrošniška pogodba v skladu z določbami 57.a do 57.h člena Zakona o varstvu potrošnikov). Ker je tožnica izbrala pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (torej sodišča, na katerega območju je prebivališče tožnice), je za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Splošni pogoji in navodila za potovanja iz predmetne pogodbe, sklenjene pred tem sporom, ne morejo vplivati na določbe o izbirni krajevni pristojnosti v tem sporu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom P 369/2019 z dne 12. 7. 2022 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Poudarja, da je po 46. in 47. členu ZPP določena splošna in krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima tožena stranka svoje bivališče (to je Okrajno sodišče v Mariboru). Toda v nekaterih sporih je določena še posebna krajevna pristojnost za sojenje, ki je lahko izključna ali izbirna. V obravnavani zadevi se spor nanaša na plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki je tožnici nastala v obliki propadlega turističnega aranžmaja, saj je morala zaradi poškodbe dopust pravočasno prekiniti. Ker je po 51.a členu ZPP predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju prebivališča tožeče stranke, ki je potrošnik (pogodba o organiziranju potovanja je potrošniška pogodba) in je tožnica izbrala pristojnost tega sodišča (torej Okrajno sodišče v Celju), je za odločanje v zadevi pristojno tudi Okrajno sodišče v Celju. Zato se Okrajno sodišče v Celju ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno na podlagi ugovora tožene stranke (prvi odstavek 22. člena ZPP). Sporazum o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 51.a člena ZPP velja le tedaj, ko je v pisni obliki in je sklenjen potem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem členu. Zaradi varstva šibkejših strank je pri potrošniških pogodbah avtonomija glede sklepanja dogovora o krajevni pristojnosti dovoljena le v omejenem obsegu. Klavzule o krajevni pristojnosti sodišč v formalnih pogodbah s potrošniki so po noveli ZPP-E nične in nimajo učinka niti v pogodbah, ki so že sklenjene. Sklicuje se na teorijo.1 Zato Okrajno sodišče v Mariboru predlaga, da Vrhovno sodišče RS določi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej zadevi Okrajno sodišče v Celju.

3. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

4. Določilo 51.a člena ZPP določa, da če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka potrošnik po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje poleg sodišča splošne in krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče. 5. Navedeno pomeni, da je v predmetni zadevi predvidena izbirna krajevna pristojnost po kraju prebivališča tožeče stranke, ki je potrošnik (pogodba o organiziranju potovanja, katere kršitev zatrjuje tožeča stranka, je potrošniška pogodba v skladu z določbami 57.a do 57.h člena Zakona o varstvu potrošnikov). Ker je tožnica izbrala pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (torej sodišča, na katerega območju je prebivališče tožnice), je za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju. Zato se ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno na podlagi ugovora tožene stranke (prvi odstavek 22. člena ZPP).

6. Sporazum o krajevni pristojnosti, na katerega se tožena stranka sklicuje, po določbi tretjega odstavka 51.a člena ZPP velja le tedaj, ko je v pisni obliki in je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem členu. Ta določba omogoča, da je potrošnik kot šibkejša stranka zaščiten s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njegovih pravic ugodnejša od siceršnjih pravil o krajevni pristojnosti. Zaradi varstva šibkejših strank je pri potrošniških pogodbah avtonomija glede sklepanja dogovorov o krajevni pristojnosti dovoljena le v omejenem obsegu.2 Klavzule o krajevni pristojnosti v formularnih pogodbah s potrošniki so po uveljavitvi novele ZPP-E tudi nične in nimajo učinka niti v pogodbah, ki so že sklenjene.3 Splošni pogoji in navodila za potovanja iz predmetne pogodbe, sklenjene pred tem sporom4, na katere se sklicuje tožena stranka in tudi Okrajno sodišče v Celju v zgoraj navedenem sklepu, torej ne morejo vplivati na določbe o izbirni krajevni pristojnosti v tem sporu.

7. Ob povedanem je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1 A. Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Ljubljana 2017, str. 18. 2 Glej sklep VS RS I R 123/2018 z dne 30. 8. 2018. 3 Primerjaj A. Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Ljubljana 2017, str. 18. 4 Ti v 20. členu določajo, da je za spore, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno, pristojno sodišče v Mariboru.