Jedro

Namen zaznambe neposredne izvršljivosti je v publicitetnem učinku zoper tretje osebe, ki niso bile stranke pravnega posla, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ter zato z neposredno izvršljivostjo niso same ob sklenitvi izvršilnega naslova soglašale. Zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti se tako tudi na njih nanaša oziroma jih obvezuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik pa je bil v konkretnem primeru stranka pravnega posla (kreditojemalec in s tem osebni dolžnik), sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, in je soglašal tako s tem, da se bo v zavarovanje terjatve ustanovila in vknjižila hipoteka ter zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, kot s tem, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki so v njem zajete. Za učinke neposredne izvršljivosti notarske hipoteke zoper (osebnega) dolžnika kot stranko pravnega posla, sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, zato niti ni potrebna zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi za izterjavo zneska 9,89 EUR in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne (I. točka izreka sklepa), da se v preostalem delu ugovor dolžnika zavrne (II. točka izreka sklepa) in da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da se sodišče ne opredeljuje in ne upošteva, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa nanaša na parcelo št. 1 k.o. X in ne na parcelo 2 k.o. X, na kateri je sodišče dovolilo predlagano izvršbo. Parcelo 1 je zastavilo podjetje A. d.o.o. in pogodbo ter sporazum o zavarovanju sklenilo s Banko B. d.d. A. d.o.o. je kot edini lastnik, ki je to sploh lahko storil, dovolil, da se ustanovi in vknjiži hipoteka ter zaznamuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa SV 998/09. Kakršnokoli soglasje dolžnika k neposredni izvršljivosti glede prvotne parcele ni merodajno za prisilno izterjavo na novi parceli, ki tedaj sploh še ni obstajala. Dolžnik je parcelo, ki je bila obremenjena le s hipoteko, odkupil od podjetja A. d.o.o., in nikoli ni podal soglasja z neposredno izvršljivostjo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa v zemljiški knjigi pri sporni parceli ni vpisana, zato zoper dolžnika nima učinka neposredne izvršljivosti. V notarskem zapisu SV 435/2012 sta bili stranki nato soglasni, da to zavarovanje ni več aktualno. Glede na pripojitev Banke B. d.d. mora biti terjatev prve nesporno vidna v bilančni vsoti, ki se je prenesla na DUTB, saj ni možno, da bi se taka vsota denarja nekje izgubila. Če takega dokazila ni, dolžnik te terjatve DUTB ne priznava. Pogodba o pripojitvi je glede navedbe, da je prevzemna družba vstopila v vsa pravna razmerja prevzete družbe, namreč izjemno pavšalna. V tem primeru je DUTB lahko vstopila tudi v goljufive posle in bi lahko nastala situacija, ko bi dolžnik moral terjatev poravnati celo večkrat. Pogodba je lahko zastala na Banki B. d.d. in upnik ni pristojen odločati o njeni nadaljnji usodi, Banka B. d.d. pa ne obstaja več. Dolžnik je svoje obveznosti izpolnil na način, da jih je zavaroval tako, kot je zahteval kreditodajalec. Upnik se iz zavarovanja ni poplačal, dosegel je le vpis hipoteke. Zato upnik ni upravičen do izvršbe na denarnih sredstvih, temveč mora prodajo nepremičnine doseči s hipotekarno tožbo. Hipotekarni upnik ne more zahtevati od dolžnika plačila terjatve.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Zoper dolžnika je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi, poleg neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke C. C. opr. št. SV 435/2012, tudi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 998/2009 notarja D. D., sklenjenega med Banko B. d.d., dolžnikom, ki je nastopal kot kreditojemalec (kreditni znesek je znašal 1.440.000,00 EUR) ter A. d.o.o., ki je nastopal kot zastavitelj. Pod razdelkom Drugič citiranega notarskega zapisa sta Banka B. d.d. in A. d.o.o. sklenila pogodbo o zastavi nepremičnine parc. št. 1 k.o. X ter je zastavitelj dovolil vknjižbo hipoteke. V točki III. razdelka Drugič so banka, _dolžnik_ in zastavitelj soglašali, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na citirani nepremičnini. Enako so v razdelku Tretjič notarskega zapisa _vse stranke_ soglašale, da se na citirani nepremičnini ustanovi ter vknjiži hipoteka in zaznamuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. V 3. členu razdelka Tretjič je _dolžnik_ še izrecno soglašal, da je ta notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki iz njega izhajajo.

7. Nastanek zastavne pravice oziroma hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 142. členu. Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, ter lahko tudi od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteva, da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi (91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Upoštevati je namreč treba publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo (primerjaj 6. člen ZZK-1), ki vzpostavlja domnevo, da _tretji_ za podatek, ki je vpisan, ve oziroma, da za podatek, ki ni vpisan, ne ve. Ko je torej izvršljivost terjatev zaznamovana v zemljiški knjigi, je mogoče reči, da je tretji, ki je takšno nepremičnino pridobil kasneje po zaznambi, z neposredno izvršljivostjo "soglašal" (primerjaj sklep VSL I Ip 1041/2017). Odsotnost zaznambe neposredne izvršljivosti v razmerju do tretje osebe pomeni, da upnik zoper novega, hipotekarnega dolžnika, nima izvršilnega naslova, kar je ugovorni razlog, na katerega se pazi po uradni dolžnosti, tudi v okviru pritožbenega postopka (drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ, primerjaj sklep VSM I Ip 256/2016).

8. Namen zaznambe neposredne izvršljivosti je torej v publicitetnem učinku zoper _tretje_ osebe, ki niso bile stranke pravnega posla, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ter zato z neposredno izvršljivostjo niso same ob sklenitvi izvršilnega naslova soglašale. Zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti se tako tudi na njih nanaša oziroma jih obvezuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik pa je bil v konkretnem primeru stranka pravnega posla (kreditojemalec in s tem osebni dolžnik), sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, in je soglašal tako s tem, da se bo v zavarovanje terjatve ustanovila in vknjižila hipoteka ter zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, kot s tem, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki so v njem zajete.

9. Res sicer dolžnik, ker ni bil lastnik zastavljene parcele, ni bil tisti, ki je lahko pravno obvezujoče podal soglasje k neposredni izvršljivosti hipoteke na zastavljeni parceli, vendar pa je prav to podano soglasje dokaz, da je bil dolžnik z neposredno izvršljivostjo notarske hipoteke nedvomno seznanjen. Dolžnik tako ni tretji pridobitelj nepremičnine, na kateri je bila ustanovljena neposredno izvršljiva notarska hipoteka, temveč se je ves čas zavedal, da je bila na prvotni parceli ustanovljena neposredno izvršljiva notarska hipoteka ter tudi tega, da je nova parcela nastala s parcelacijo prvotne parcele, zaradi česar je prišlo do prenosa neposredno izvršljive notarske hipoteke tudi na novo parcelo. Skladno z drugim odstavkom 150. člena SPZ je namreč ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteko, vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko v celoti. Zgolj zaradi parcelacije (ali pa pomote zemljiškoknjižnega sodišča) hipoteka po naravi stvari ne more izgubiti neposredne izvršljivosti. Za učinke neposredne izvršljivosti notarske hipoteke zoper (osebnega) dolžnika kot stranko pravnega posla, sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, zato niti ni potrebna zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da upnik zoper dolžnika nima izvršilnega naslova oziroma da bi moral upnik zaradi poplačila svoje terjatve s prodajo sporne nepremičnine zoper dolžnika vložiti hipotekarno tožbo.

10. Neutemeljene so tudi dolžnikove pritožbene trditve, da sta bili v notarskem zapisu SV 435/2012 stranki nato soglasni, da zavarovanje na nepremičnini ni več aktualno, temveč sta z Aneksom št. 5 k temu notarskemu zapisu stranki le ugotovili, da je bilo zavarovanje realizirano, t.j. izvedeno v zemljiški knjigi. Tudi morebiten dogovor v smislu, kot ga želi razlagati dolžnik, pa vse do izbrisa hipoteke v zemljiški knjigi ne bi imel nikakršnega učinka. Zaradi vpisnega načela je hipoteka namreč formalno veljavna vse do tedaj, dokler iz zemljiške knjige ni izbrisana. Zmotno dolžnik tudi meni, da to, da dolžnik uredi zavarovanje obveznosti, pomeni tudi že njeno izpolnitev. Med načini prenehanja obveznosti ni določeno dano zavarovanje za izpolnitev obveznosti (glej IV. Poglavje Obligacijskega zakonika: Prenehanje obveznosti).

11. Prav tako dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da je nedopustna izvršba zoper njega na njegova sredstva pri organizaciji za plačilni promet, saj naj bi se upnik imel pravico poplačati le nepremičnine, ki je obstajala ob njeni zastavi. Soglasje z neposredno izvršljivostjo pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno – lahko se nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar (primerjaj sklep VSL I Ip 3660/2016). V konkretnem primeru pa dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivosti ni bilo na ta način omejeno. Če bi bila izvršljivost omejena le na nepremičnino, bi bilo to jasno zapisano oziroma dolžnik ne bi v 3. členu razdelka Tretjič še enkrat izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa za vse obveznosti, ki iz njega izhajajo. Iz navedenega člena tako izhaja, da je dolžnik soglašal tudi z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa na splošno, ne le glede nepremičnine. Pričujoč neposredno izvršljiv notarski zapis je tako „popoln“ izvršilni naslov ter je na njegovi podlagi dovoljeno opraviti izvršbo na kateremkoli dolžnikovem premoženju. Če dolžnik izrecno soglaša, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost (primerjaj sklep VSL I Ip 4248/2015).

12. Končno pa niso utemeljene niti dolžnikove pritožbene navedbe, delno ponovljene iz njegovega ugovora, da bi upnik moral dokazati, da je izterjevana terjatev zabeležena v bilanci DUTB. V zvezi z navedenim višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je bila Banka B. d.d. na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 3. 2. 2016 kot prevzeta družba pripojena k družbi upnika, Družbi za upravljanje terjatev bank, d.d., kot prevzemni družbi, kar je razvidno iz vpogleda v sodni register na spletnem portalu AJPES. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) kot pravno posledico pripojitve določa prenehanje prevzete družbe, skladno z določbo šestega odstavka 580. člena ZGD-1 pa prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Tako je na upnika prešla tudi terjatev po kreditni pogodbi, ki jo je dolžnik sklenil z družbo Banka B. d.d. Ker gre za univerzalno pravno nasledstvo, obstoj terjatve upnika ni odvisen od tega, ali je določena terjatev zavedena v bilanci upnika ter navedenega upniku tudi ni treba dokazovati. Izterjevana terjatev ne more pripadati nikomur drugemu kot univerzalnemu pravnemu nasledniku prvotnega upnika, saj je to narava univerzalnega pravnega nasledstva. Bojazni, da je terjatev „zastala“ na Banki B. d.d., ki ne obstaja več, tako ni. Terjatev je na upnika prešla že zaradi nespornega dejstva pripojitve (izkazanega z listino po prvem odstavku 24. člena ZIZ) in zakonskih določb, ki v primeru pripojitve določajo univerzalno pravno nasledstvo.

13. Posebnih navedb glede odločitve o stroških ugovornega postopka dolžnik ne podaja, vendar pa je kot posledica pretežnega neuspeha dolžnika v ugovornem postopku pravilna tudi odločitev o stroških le-tega (smiselno tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker pritožba po povedanem ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).