Jedro

Tožnik je s tožbo zahteval, da se kot nezakonita razveljavita sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da izpodbijana sklepa nimata pravne veljave.

Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ni odločilo in je ugodilo zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, pritožbi tožeče stranke se ugodi v celoti in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki I izreka ter v izpodbijanem delu odločitve o stroških postopka in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep Republike Slovenije Ministrstva za notranje zadeve opr. št ... z dne 11. 2. 2016 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade republike Slovenije opr. št. ... z dne 30. 3. 2016 nimata pravnih učinkov (točka I/1 izreka sodbe). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in pripadajočih aneksih ni prenehalo in je tožeča stranka pri toženi stranki v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas z vsemi pravicami iz dela in po delu skladno z navedeno pogodbo o zaposlitvi; tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko v roku 8 dni pozvati nazaj na delo, ki ga je opravljala skladno s pogodbo o zaposlitvi in pripadajočih aneksih ter jo ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 3. 5. 2016 dalje, prijaviti v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje; da ji je tožena stranka dolžna v roku 15 dni za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto plačo v višini 1.336,23 EUR in izplačati neto plačo v višini 907,72 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne zapadlosti plače v plačilo, t.j. od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do izplačila, in da ji je dolžna za ves čas prepovedi opravljanja dela, ko je tožeča stranka prejemala nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi, obračunati bruto plačo v višini 1.336,23 EUR in izplačati razliko do neto plače v višini 907,72 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne zapadlosti plače v plačilo, t.j. od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do izplačila v roku 15 dni (točka I/2 izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov za socialno varnost od bruto zneskov plač in nadomestila plač (točka II/1) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II/2).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pravočasno iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ali pa da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko je v točki I/1 sodbe odločilo, da sklepa nimata pravnih učinkov, čeprav tožeča stranka takega zahtevka ni postavila. Odločilo je mimo postavljenih zahtevkov, torej v nasprotju z 2. členom ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP. Nato je v točki I/2 sodbe tožbeni zahtevek zavrnilo, čeprav o točki 1 tožbenega zahtevka sploh ni odločilo. S tem je storilo tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sam s sabo v nasprotju, ker se točki I/1 in I/2 med seboj izključujeta. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Pravilno je sicer ugotovilo, da je tožena stranka v tem vmesnem obdobju lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugega razloga, napačen pa je zaključek, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2016 kljub temu nima pravnih učinkov, saj dne 11. 2. 2016 ni bila dokončna in izvršljiva. Tožnik je zoper odločitve sodišč v zadevi Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 107/2016, ki ima neposreden vpliv na odločitev v obravnavani zadevi, vložil ustavno pritožbo. Po pritožbenem stališču, bi moralo sodišče prve stopnje počakati na odločitev ustavnega sodišča in šele po tem odločiti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik se pravočasno pritožuje zoper odločitev o stroških postopka in sicer v tistem delu, kjer je sodišče prve stopnje odločilo, da sam krije svoje stroške postopka. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Tožena stranka je z izdajo druge izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi želela sedeti na dveh stolčkih, saj je drugo podala zgolj iz previdnosti. Ker je delavec šibkejša stranka, je potrebno šteti, da je toženka tvegala stroškovni neuspeh v primeru pravnomočnosti in dokončnosti prvo podane izredne odpovedi. Tožba je bila nujna, v sporu je uspela, saj je sodišče prve stopnje odločilo, da sklepa nimata pravnih učinkov. Stroški so zato nastali izključno po krivdi toženke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da toženki naloži v plačilo vse po tožeči stranki na prvi stopnji zaznamovane stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena, pritožba tožeče stranke je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanih delih preizkusilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik je s tožbo zahteval, da se kot nezakonita razveljavita sklep Republike Slovenije Ministrstva za notranje zadeve opr. št. ... z dne 11. 2. 2016 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije opr. št. ... z dne 30. 3. 2016. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da izpodbijana sklepa nimata pravne veljave.

7. Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ni odločilo in je ugodilo zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je pritožbeno sodišče skladno z določbo 354. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu, s katerim tožena stranka zahteva odločitev o postavljenem zahtevku, pa je pritožbeno sodišče štelo pritožbo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

8. V novem sojenju bo moralo, glede na sicer pravilno stališče, da je tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 11. 2. 2016, da pa ta odpoved, ki je postala dokončna in izvršljiva 3. 5. 2016, ni mogla imeti pravnih učinkov, ker je tožniku delovno razmerje prenehalo po prvi odpovedi dne 14. 4. 2016, odločiti o zakonitosti izpodbijanih sklepov skladno s postavljenim tožbenim zahtevkom.

9. Posledično je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožnika in razveljavilo odločitev o stroških postopka, v delu, ki se nanaša na tožnika (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Rok za pritožbo zoper ta sklep ne teče na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020. Rok za pritožbo začne teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu navedene odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS.