Jedro

Čeprav zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razloge iz I. odstavka 420. člena ZKP, pa iz obrazložitve zahteve izhaja, da uveljavlja le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. O.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo TS v M., enote v S., z dne 28.10.1994, so bili navedeni obsojenci spoznani za krive kaznivih dejanj goljufije po I.odstavku 171.člena Kazenskega zakona Republike Slovenije/1977 (KZ-77) in obsojeni vsak na 20 dni zapora. V izrečene kazni jim je bil vštet pripor od 22.9.1994 od 22.ure do 11.10.1994 do 14.20 ure.

Višje sodišče v M. je s sodbo z dne 9.8.1995, ob reševanju pritožbe zagovornika obsojencev, sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je dejanja obsojencev pravno opredelilo kot kazniva dejanja po I.odstavku 217.člena KZ in obsojencem izreklo kazni po 20 dni zapora. Pritožbo zagovornika obsojencev je zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojencev, odvetnik N.G. iz M., je dne 8.12.1995 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo, v kateri je uvodoma navedel, da jo vlaga iz razlogov po čl.420/I ZKP, in predlagal, da VS RS pravnomočno sodbo spremeni tako, da vse tri obsojence oprosti obtožbe ali pa razveljavi prvostopno in drugostopno sodbo ter zadevo vrne v novo sojenje.

Glede na poziv VS RS z dne 11.10.1996, da zagovornik obsojencev, upoštevaje določilo I.odstavka 68.člena ZKP, sporoči, v korist katerega od obsojencev je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, je zagovornik z dopisom z dne 16.10.1996 sporočil, da vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti v korist obs. O.S..

Zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da povzema vse razloge, ki jih je uveljavljal v pritožbi, ter da vztraja, da je bil kršen kazenski zakon, ker dejanje, katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, ni kaznivo dejanje, ali pa so vsaj podane okoliščine, ki kazensko odgovornost izključujejo. V zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da ni pravilna ugotovitev sodišča, da so obsojenci (torej tudi obs. O.S.) prodajali oškodovancem jopiče iz skaja kot usnjene. Trdi tudi, da je cena jopičev ustrezala realni ceni, zaradi česar oškodovancem ni nastala nikakršna škoda.

Zahteva zagovornika obs. O.S. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Čeprav zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razloge iz I.odstavka 420.člena ZKP, pa iz obrazložitve zahteve izhaja, da uveljavlja le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II.odstavka 420.člena ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva. Na kakšen način naj bi bil s pravnomočno sodbo kršen kazenski zakon in na kakšen način naj bi bile bistveno kršene določbe kazenskega postopka iz I.odstavka 371.člena ZKP ter katere naj bi bile druge kršitve določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost sodne odločbe, pa zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti sploh ni obrazložil. VS RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425.člen ZKP).