Jedro

Med osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne spada zagovornik takrat, kadar vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v svojo korist v zvezi z nepriznanimi stroški zastopanja. Zaradi zavrženja zahtev za varstvo zakonitosti kot nedovoljenih, postopek v zvezi z zahtevami torej še ni stekel in zato vlagatelj zahteve ni dolžan plačati povprečnine.

Izrek

Pritožbi odvetnika M. Š. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o plačilu povprečnine razveljavi, v ostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenca.

Odločilo je še, da je zagovornik dolžan plačati kot stroške nastale v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti povprečnino v znesku 45.000,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se je odvetnik M. Š. pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa, podredno pa razveljavitev odločitve o plačilu povprečnine.

Pritožba je deloma utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vlaga le v zvezi s kršitvami obdolženčevih pravic in da zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist v zvezi z domnevnimi kršitvami, ki naj bi šle v njegovo škodo v zvezi z opravljanjem dela zagovornika po uradni dolžnosti. Zato v zvezi s takimi kršitvami zagovornik ne spada v krog oseb, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno je zato sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti zagovornika, odvetnika M. Š. Zato je odvetnikova pritožba v tem delu neutemeljena.

Pritožba pa je utemeljena v delu, ko se odvetnik M. Š. pritožuje v zvezi z odmerjeno povprečnino. Izpodbijani sklep, tako kot opozarja že pritožnik, v zvezi s povprečnino sploh ni obrazložen. Sodišče druge stopnje pa še ugotavlja, da odvetnik M. Š. v zvezi s postopkom glede zahteve za varstvo zakonitosti, ki sploh še ni stekel, saj sta bili zahtevi zavrženi kot nedovoljeni, sploh ni dolžan plačati povprečnine. Podana namreč ni formalna predpostavka iz člena 98a ZKP, da se mora postopek že začeti, saj torej, kot že navedeno, v zvezi z zahtevama postopek še ni stekel. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in je, ker odvetnik M. Š. zaradi zavrženja zahtev za varstvo zakonitosti kot nedovoljenih ni dolžan plačati povprečnine, izpodbijani sklep v tem delu v zvezi s povprečnino razveljavilo. Ker ni dolžnosti plačila povprečnine, izpodbijanega sklepa v razveljavljenem delu ni vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.