Jedro

Zakonita predkupna pravica se res ne vpisuje v zemljiško knjigo, vendar pa bi morala biti v zemljiški knjigi, da bi sodišče tretjo lahko obravnavalo kot solastnico nepremičnine in s tem kot predkupno upravičenko, vpisana vsaj solastnina, tj. idealni delež do 1/2 bi moral biti pisan na tretjo. Izvršilno sodišče je namreč vezano na stanje v zemljiški knjigi in le na tak način bi lahko "vedelo", da je tretja predkupna upravičenka ter bi jo moralo vabiti na javno dražbo. Ker pa tretja ni poskrbela za vpis sebe kot solastnice sporne nepremičnine, izvršilno sodišče ni imelo podlage, da jo vabi na javno dražbo in jo šteje kot predkupno upravičenko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Kupec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"1. Nepremičnina z ID znakom: parcela X, last dolžnika A. A. do 1/2 (ID osnovnega položaja: 001), prodana na prvi javni dražbi dne 25.4.2024, se domakne in izroči kupcu - družbi B., d.o.o., za kupnino v višini 5.400,00 EUR."

"2. Ob izročitvi nepremičnine kupcu se v zemljiški knjigi izbriše:"

"- ID 002 (vknjižena hipoteka) in ID 003 (zaznamba izvršbe) in ID 004 (zaznamba neposredne izvršljivosti) v korist upnika iz izvršilnega postopka pod opr. št. I 4024/2017 (Republika Slovenija)"

"- ID 005 (vknjižena hipoteka) in ID 006 (zaznamba izvršbe) in ID 007 (zaznamba izvršljivosti terjatve) v korist upnika iz postopka zavarovanja pod opr. št. Z 401/2017 in izvršilnega postopka pod opr. št. I 4024/2017 (Republika Slovenija) - ID 008 (vknjižena hipoteka) in ID 009 (zaznamba izvršbe) v korist upnika iz izvršilnega postopka pod opr. št. I 4024/2017 (Republika Slovenija)"

"- ID 010 (vknjižena hipoteka) in ID 011 (zaznamba izvršbe) v korist upnika iz izvršilnega postopka opr. št. I 2163/2019 (C. d.d.)"

"- ID 012 (vknjižena hipoteka) in ID 013 (zaznamba izvršbe) v korist upnika iz izvršilnega postopka opr. št. I 442/2022 (D., d.d.)."

"3. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica na kupca pri prodani nepremičnini ter izbrišejo pravice in bremena, ki so navedena v 2. točki izreka tega sklepa."

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tretja. Navaja, da uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče prve stopnje (v kolikor je izvedlo dražbo), odredbe o prodaji predkupni upravičenki ni vročilo in je na javni dražbi prodalo 1/2 nepremičnine z ID znakom: parcela X in celo izdalo sklep o izročitvi, kar je izvedela zgolj slučajno. Kot je iz predmetnega spisa razvidno, je kot tretja vložila pri naslovnem sodišču dne 5. 12. 2018 ugovor tretje glede navedene nepremičnine in je sodišče s sklepom izdanim dne 11. 7. 2019 ugotovilo in odločilo, da je izkazala, da ima na 1/2 navedene nepremičnine pravico, ki preprečuje izvršbo. Sklep je postal pravnomočen 24. 8. 2019. Čeprav v sklepu piše, da je sodišče ustavilo postopek za 1/2 nepremičnine in da to velja tudi za zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri 1/2 nepremičnine z omenjenim ID, očitno sodišče sklepa še ni poslalo Zemljiški knjigi, saj zaznamba do sedaj ni vpisana. Zakonita predkupna pravica se v zemljiško knjigo sicer ne vpisuje, vendar pa se v izvršilnem postopku upošteva tako zakonita kot tudi vknjižena predkupna pravica, kar izhaja tudi iz 181. in 182. člena ZIZ. Če je sodišče dejansko razpisalo javno dražbo za prodajo 1/2 omenjene nepremičnine, bi jo moralo kot solastnico druge polovice in kot predkupno upravičenko o tem obvestiti, saj je sodišče vedelo, kdo je solastnik nepremičnine. Prav tako tretji niso poznani razlogi, zakaj sodišče ni listine za vpis 1/2 nepremičnine poslalo Zemljiški knjigi, oziroma zakaj njej ne pošlje listine, da jo sama posreduje zemljiški knjigi. Ker sodišče prve stopnje predkupni upravičenki ni vročilo odredbe o prodaji, sploh ni bilo pogojev za opravo dražbe, v kolikor je bila izvedena. Tudi ni nepomembno, da je sodišče kot tretje o ničemer ne obvešča, tako da sploh ni seznanjena, kaj se dogaja, čeprav je to isto sodišče v tem postopku samo izdalo sklep, da ima na 1/2 nepremičnine pravico, ki preprečuje izvršbo, torej je solastnica nepremičnine in s tem tudi zakonita predkupna upravičenka.

3.Kupec B. d.o.o. je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Skladno z odločbama Ustavnega sodišča opr. št. Up-35/98 in Up-77/2004 ima kupec pričakovano pravico v primeru izdaje sklepa o domiku in plačila kupnine. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od izpolnitve položitve kupnine. Le v primeru nezakonitosti javne dražbe in neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico.

6.Predkupni upravičenec v izvršilnem postopku varuje svojo predkupno pravico. Varuje torej svojo pravno korist. Zato ima v izvršilnem postopku položaj materialnopravnega udeleženca. V izvršilnem postopku v določenih fazah postopka vstopajo osebe, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke postopka. Mednje spada tudi imetnik zakonite predkupne pravice in imetnik vknjižene pogodbene predkupne pravice. Torej predkupni upravičenec vstopi kot udeleženec v postopek v fazi izvedbe prodaje. Da mu to zagotovi, mu mora sodišče pred tem vročiti odredbo o prodaji, nato pa pri prodaji z javno dražbo po zadnjem rednem koraku omogočiti, da sprejme nakup po tej ceni. Res je, da se sedmi odstavek 181. člena ZIZ nanaša le na vročanje odredbe o prodaji predkupnim upravičencem in se ne nanaša na dolžnost upoštevanja zakonitega predkupnega upravičenca v postopku prodaje. Da pa ga je potrebno upoštevati, jasno izhaja iz 182. člena ZIZ. Zakonita predkupna pravica se v zemljiško knjigo ne vpisuje. V zemljiško knjigo se namreč v skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 vpisujejo le pogodbene predkupne pravice. Vendar pa sta v izvršilnem postopku upoštevani tako zakonita kot tudi vknjižena predkupna pravica (tako sklep VSL I Ip 364/2022, prim. tudi VSL sklep II Ip 514/2022).

7.Ne glede na do sedaj povedano pa višje sodišče ugotavlja, da pritožba tretje ni utemeljena. Res je s sklepom 11. 7. 2019 sodišče prve stopnje v tej zadevi odločilo o ugovoru tretje, in sicer tako, da se ugovoru tretje E. A., delno ugodi in se izvršba s prodajo 1/2 nepremičnine ID znak: parcela X ustavi ter da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. VL 55206/2017 z dne 20. 6. 2017 pri 1/2 nepremičnine ID znak: parcela X. Tretja je namreč kot dolžnikova žena uveljavljala, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, sodišče pa ji je ugodilo na citirani način in pri tem zapisalo, da 74. člen Družinskega zakonika - DZ določa, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju, ter ugotovilo, da je tretja s stopnjo <em>verjetnosti </em>izkazala, da ima na 1/2 nepremičnine ID znak: parcela X pravico, ki preprečuje izvršbo.

8.Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje navedeni sklep dne 3. 5. 2023 vročalo zemljiški knjigi, ki je sklep prejela dne 4. 5. 2023 (vročilnica pri sklepu z dne 11. 7. 2019). Nazadnje je višje sodišče vpogledalo še v zemljiško knjigo in ugotovilo, da sta pri parceli X vpisana 2 solastninska deleža do 1/2, pri obeh je kot imetnik (lastnik) vpisan dolžnik, A. A., vendar pa so le pri idealnem deležu z ID osnovnega položaja 014 ostale vknjižene hipoteke in zaznambe izvršbe. Pod razdelkom "Plombe" je nadalje še navedeno, da z nepremičnino ni povezana nobena zemljiškoknjižna zadeva, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Zemljiška knjiga je torej upoštevala sklep prvostopenjskega sodišča z dne 11. 7. 2019, vendar le na način, kot je to tudi moglo - da je lahko izbrisalo zaznambo izvršbe pri 1/2 nepremičnine, je na njej vzpostavilo dva idealna deleža do 1/2. Ni pa na podlagi sklepa z dne 11. 7. 2019 tretje moglo vpisati kot imetnice (lastnice) idealnega deleža do 1/2, torej kot solastnice, saj ta(k) sklep ni podlaga za vpis tretje v zemljiško knjigo kot solastnice, saj ne gre za eno od listin iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Sklepa, ki bi bil glede tretje takšna podlaga, izvršilno sodišče tudi nima pristojnosti izdati. Navedeno pomeni, da bi morala tretja, najlaže pravnoposlovno skupaj z dolžnikom, sama poskrbeti za vpis nje v zemljiško knjigo kot solastnice. Ne drži namreč, da sodišče prve stopnje, niti na podlagi sklepa z dne 11. 7. 2019, "ve", da je tretja solastnica sporne nepremičnine. O tem namreč ni odločeno niti v izreku sklepa niti to ni zapisano v njegovi obrazložitvi - v njej je ugotovljeno zgolj, da je tretja z verjetnostjo (in ne gotovostjo) izkazala, da ima na 1/2 nepremičnine pravico, ki preprečuje izvršbo.

9.Kot že povedano se zakonita predkupna pravica res ne vpisuje v zemljiško knjigo, vendar pa bi morala biti v zemljiški knjigi, da bi sodišče tretjo lahko obravnavalo kot solastnico nepremičnine in s tem kot predkupno upravičenko, vpisana vsaj solastnina, tj. idealni delež do 1/2 z ID osnovnega položaja 015 bi moral biti pisan na tretjo. Izvršilno sodišče je namreč vezano na stanje v zemljiški knjigi in le na tak način bi lahko "vedelo", da je tretja predkupna upravičenka ter bi jo moralo vabiti na javno dražbo. Ker pa tretja ni poskrbela za vpis sebe kot solastnice sporne nepremičnine, izvršilno sodišče ni imelo podlage, da jo vabi na javno dražbo in jo šteje kot predkupno upravičenko.

10.Po pojasnjenem sodišče prve stopnje pri opravi javne dražbe ni napravilo nobene nezakonitosti, kupec pa je kot nesporno tudi plačal kupnino, zato je izpodbijani sklep pravilen.

11.Glede na navedeno pritožba tretje ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Kupec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 181, 181/7, 182 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 13, 40 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 74

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.