Jedro

Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki je vložil zahtevo za hrambo statuta bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 10100-3/2016-2 z dne 10. 5. 2016 odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Zahteva za povrnitev stroškov stranke z interesom A. se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se statut sindikata A. hrani pri toženi stranki ter da je vpisan v evidenco statutov sindikatov dne 10. 5. 2016 pod zaporedno številko 226. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je A. dne 19. 4. 2016 podala zahtevo za hrambo statuta sindikata. Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi 3. in 4. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin). Pojasnjuje, da je A. nastal s preoblikovanjem B., katerega Pravila so bila vpisana v evidenco statutov sindikatov na Upravni enoti Dravograd. S preoblikovanjem je sindikat postal regijski, zato je pooblaščena oseba sindikata dne 4. 5. 2016 pri upravni enoti zaprosila za izbris iz evidence statutov sindikatov na upravni enoti. Izbris iz evidence je bil izveden na podlagi odločbe Upravne enote Dravograd št. 101-3/2016-2 z dne 5. 5. 2016. K vlogi je bil priložen tudi Statut A., katerega hramba se zahteva. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da se pri pregledu evidence statutov sindikatov, ki ga vodi ministrstvo, ime, kratica in znak sindikata bistveno in nedvoumno razlikujejo od imen, kratic in znakov sindikatov, ki so že vpisani v evidenco statutov sindikatov. Zato je tožena stranka statut vpisala v evidenco statutov sindikatov.

2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka) in ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Tožnik ni bil stranka (oziroma stranski intervenient) postopka za izdajo izpodbijane odločbe in je upravičen do vložitve tožbe na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZRSin. Rok za vložitev tožbe je 15 dni od objave izreka odločbe o hrambi v Uradnem listu RS, kjer je bil objavljen 27. 5. 2016. Tožnik predstavlja B., ki združuje številne reprezentativne sindikate dejavnosti in poklicev. Ustanovljen je bil že 18. 2. 1994 na ustanovni skupščini dne 22. 2. 1994. Občinski sekretariat za gospodarstvo Občine Ravne na Koroškem je dne 23. 5. 1994 izdal odločbo o hrambi statuta sindikata št. 024-1/93-3/3. 3. Ime sindikata - A., se ne razlikuje bistveno od tožnikovega imena sindikata - B., saj gre zgolj za premetane besede naziva tožnikovega sindikata, s tem pa se s strani sindikata A. ustvarja zmeda in zavajanje, ker se A. na ta nelojalen način želi polastiti imena že od 1994 ustanovljenega obstoječega tožnikovega sindikata ter se predstaviti pod njegovim imenom ter s tem zavesti delavce Koroške regije, da gre za sindikat, ki to v resnici ni. Zmeda se ustvarja tudi s kratico A., saj nakazuje na povezavo med A. in sindikati, ki so člani tožnika. Zaradi podobnosti imena in kratice se kršijo pravice tožnika, saj se izkorišča njegovo prepoznavno ime, ki ga je ustvaril v skoraj 25 letnem sindikalnem delovanju. Zakonodajalec je kot bistveni element sindikalnega delovanja določil razlikovanje med posameznimi sindikati, pri čemer sindikati nastopajo v pravnem prometu in nasploh preko svojega imena kratice in znakov. Na ta način je delavcem brez morebitnih zmot jasno razpoznavno, kateri sindikati so bili ustanovljeni ter katere smernice in interese navedeni sindikati zastopajo v smeri varovanja pravic in interesov članstva. Zato je razlikovanje med sindikati oziroma zvezami bistveno, morebitna zmeda pa omejuje ustrezno delovanje sindikatov in posledično sindikalno svobodo, kot jo določa 76. člen Ustave RS.

4. Dejansko stanje s strani upravnega organa sploh ni bilo ugotavljano, za razjasnitev stvari pa bi morala biti razpisana ustna obravnava. Pri izvajanju dokazov bi tožena stranka pri svojem odločanju morala upoštevati 4. člen ZRSin in po uradni dolžnosti opraviti preizkus ali se ime, kratice in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je poleg jasnega izreka treba tudi v obrazložitvi navesti uporabljene materialno pravne določbe, na katere se odločitev opira ter dejansko stanje v materialno pravnih bistvenih točkah obrazložiti. Zato tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se iz evidence statutov sindikatov izbriše statut A. oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne upravnemu organu v ponovni postopek, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je iz evidence, ki jo vodi ministrstvo, razvidno, da je pod zaporedno številko ...vpisan statut tožeče stranke. Polno ime tožeče stranke je po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, B., ki uporablja skrajšano ime ... ter uporablja kratico Y.. Sindikat, čigar ime in kratica sta sporna, pa se imenuje s polnim imenom A., ki uporablja kratico A.. Iz navedenega izhaja, da se ime in kratica sindikata, ki je bil na podlagi izpodbijane odločbe vpisan v evidenco statutov sindikatov pod zaporedno številko ..., bistveno in nedvoumno razlikuje od imena in kratice tožeče stranke. Ime tožeče stranke in pa sindikata, čigar ime in kratica sta sporna se ujemata zgolj v besedah "Koroške" in "sindikatov", čemur se je težko izogniti, če gre v obeh primerih za zvezo sindikatov, ki deluje na področju Koroške. Tožena stranka še poudarja, da je v evidenci še nekaj sindikatov, ki v imenu oziroma kratico uporabljajo ime Koroške regije ali besedo konfederacija. Zato sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno iz razlogov, ki so razvidni iz izpodbijane odločbe.

6. Stranka z interesom v tem upravnem sporu A. je v odgovoru navedla, da je tožba neutemeljena in jo je zato treba zavrniti. Postopek vpisa v evidenco sindikatov in njegovih hrambi je bil voden zakonito in v skladu s pravili postopka, dejansko stanje je bilo ugotovljeno v celoti in dejstvo je, da je tožena stranka odločila v skladu s podatki, s katerimi je razpolagala ti pa so bili, da se ime A. bistveno in nedvoumno razlikuje od imena tožeče stranke. X. zakonito deluje že od leta 2014 prav tako pa poleg A. na enak način združuje tudi druge regijske sindikate, na primer C., D., E. in F. Gre torej za način organiziranosti znotraj A., ki združuje sindikate zaradi bolj učinkovitega delovanja in sodelovanja, ter je ustaljena praksa pri poimenovanju povezanih sindikatov. Tožeča stranka ne posluje na takšen način in ne uporablja takšnih poimenovanj. Nadalje stranka z interesom v odgovoru na tožbo utemeljuje, da uporabljena poimenovanja nimajo veliko skupnega. Zato po mnenju stranke z interesom tudi ni prišlo do kršitve 76. člena Ustave RS. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke o zmedi in zmoti, ki utemeljuje s sedežem stranke z interesom v ulici, ki je enako poimenovana, dejansko pa ni ista ulica kot sedež tožeče stranke, kar je jasno razvidno iz priloženih dokazov - zemljevidov Slovenj Gradca. Dne 17. 11. 2016 je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino izdal odločbo o registraciji znamke X., ki dejansko predstavlja sindikalno zvezo s A. Urad RS za intelektualno lastnino je po izvedenem postopku za registracijo znamke ugotovil, da je na podlagi 42. in 43. člena Zakona o intelektualno lastnini mogoče registrirati konkretno znamko. Nadalje stranka z interesom absolutno oporeka izvedbi predlaganega dokaza s pribavo in vpogledom v statut A. ali statut X., saj sta dokumenta označena kot poslovna skrivnost in se morata kot takšna tudi obravnavati. Gre namreč za podatke za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Tožeča stranka dejansko želi z manevrom predlaganega dokaza na vsak način priti do informacij o načinu poslovanja stranke z interesom in X., do česar nima pravice. Sklepno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh v tem postopku priglašenih stroškov tožene stranke in stranke z interesom.

7. Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke vztraja pri razlogih iz tožbe, saj tožena stranka ni opravila ustreznega preizkusa kot to določa prvi odstavek 4. člena ZRSin in 143. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter zaradi navedenega preizkus materialnih zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi v celoti.

8. Vse prejete vloge je sodišče posredovalo vsem strankam tega postopka.

9. Tožba je utemeljena.

10. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZRSin sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta. V skladu s tretjim odstavkom istega člena tega zakona statute sindikatov za območje republike, za več občin ali širših lokalnih skupnosti, panog, dejavnosti in poklicev hrani ministrstvo pristojno za delo. Ime, kratica in znak sindikata se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, kratice in znakih drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi (prvi odstavek 4. člena ZRSin). Sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak drugega sindikata ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o hrambi statuta drugega sindikata (drugi odstavek 4. člena ZRSin).

11. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila tožbo na podlagi drugega odstavka 4. člena ZRSin saj meni, da se ime, kratica in znak A., ne razlikuje bistveno in nedvoumno od imena tožeče stranke, to je B., katerega statut je pri toženi stranki že v hrambi. Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe mora biti razvidno, na katere materialno pravne določbe se odločitev opira ter da je dejansko stanje v vseh materialno pravnih bistvenih točkah utemeljeno. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče še dodaja, da tožena stranka te pomanjkljivosti ne more odpraviti s pojasnili v odgovoru na tožbo. Zato razlogov, ki jih tožena stranka ni navedla v obrazložitvi izpodbijanega akta in jih navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ne more upoštevati.

12. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka opraviti in obrazložiti preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin ter v tem okviru presoditi navedbe tožnika, ki jih bo ta podal, ko ga bo tožena stranka pritegnila v postopek oziroma po potrebi v postopek pritegnila še morebitne druge osebe, ki imajo pravni interes, ter nato ponovno odločila v zadevi, odločitev pa tudi obrazložila z zahtevami 214. člena ZUP. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih navedb tožnika v postopku ni opredeljevalo.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

14. Stroškovni zahtevek stranke z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe nasprotni stranki in njenemu intervientu povrniti stroške. Stranka z interesom je v tem upravnem sporu nastopala na strani toženke, ki odločbe ni uspela ubraniti.