Jedro

Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato (še vedno) ni dovoljena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo sklep o izročitvi nepremičnine (ID znak ..., ki predstavlja stanovanje št. 4 v I. nadstropju na naslovu ...), last dolžnice do 1/3) kupcema, ki ni vseboval odločitve o tem, kdaj se je dolžnica dolžna izseliti iz nepremičnine ter jo prosto oseb in stvari izročiti kupcema. Na predlog kupca z dne 8. 7. 2025 je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 7. 8. 2025, s katerim je dolžnici naložilo, da se je v 60 dneh od pravnomočnosti tega sklepa iz nepremičnine dolžna izseliti, iz nje izprazniti svoje stvari ter jo izročiti kupcema.

2.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnice in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je predlog kupca zavrglo.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje sta kupca vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavljata naslednji vprašanji: "Ali je sodišče, po 192. členu ZIZ, dolžno samo, ne glede na predlog katerekoli stranke ali drugega udeleženca postopka, izdati sklep s katerim odloči, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine?" in "Ali je sodišče upravičeno oziroma dolžno izdati dodatni sklep s katerim odloči o upravičenju iz prvega odstavka 192. člena ZIZ ali o upravičenju iz drugega odstavka 192. člena ZIZ, če to ni bilo zajeto v že izdanem sklepu o izročitvi ter ali je pri tem omejeno z roki oziroma vezano na predloge strank in drugih udeležencev?" Pomembnost predlaganih vprašanj utemeljujeta z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse ter zatrjujeta neenotnost sodne prakse višjih sodišč.

4.Predlog ni dovoljen.

5.Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) revizija v izvršilnem postopku ni bila predvidena že od njegovega sprejema, temveč je mogoča šele od uveljavitve novele ZIZ‑L,

njena dopustnost pa razširjena z novelo ZIZ‑M.

V prvem odstavku 10. člena ZIZ je tako določeno, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Citirana zakonska določba je jasna in ne omogoča širše razlage, ki bi omogočala vložitev revizije tudi glede sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato (še vedno) ni dovoljena.

6.Ker sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi ne sklep o zavrženju predloga za njegovo dopolnitev, nista sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje v zvezi s takšnim sklepom ni dovoljena. To pa pomeni, da revizija zoper tak sklep ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1 Uradni list RS, št. 11/18.

2 Uradni list RS, št. 36/21.

3 Enako stališče je glede revizije zoper sklep o izročitvi nepremičnine Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepih II DoR 438/2020 z dne 25. 9. 2020 in II DoR 596/2019 z dne 9. 1. 2020, smiselno enako pa npr. tudi v sklepih II DoR 287/2021 z dne 7. 7. 2021, II DoR 143/2019 z dne 28. 3. 2019, II DoR 287/2018 z dne 4. 10. 2018 in II DoR 366/2018 z dne 22. 11. 2018.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 377, 384, 384/1

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.