Jedro

Tožnik je s tožbo uveljavljal tožbeni zahtevek za opravo izsuševalnih del na njegovih zemljiščih. Vrednost spora je ocenil na znesek 85.000 SIT. Ocena vrednosti spora za ta tožbeni zahtevek, ki ga sedaj uveljavlja kot primarni tožbeni zahtevek, po uveljavitvi novega ZPP za dovoljenost revizije ne zadostuje.

Tožnik za podrejeni tožbeni zahtevek vrednosti spora ni ocenil in si tako pravice do revizije zoper odločitev o tem zahtevku ni zagotovil.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka nosi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za opravo izsuševalno drenažnih del in vzpostavitev prejšnjega stanja na parc. št. 114, 115, 112, 121, 120, 117, 118, 119/1 ter 192, vse k.o...

Hkrati je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek za vgraditev prestrezalnih drenažnih cevi na parc. št. 114, 115, 116, 112, 117, 121, 120, 119/2, 119/1, 118, 126/1, 126/3 in 126/4, vse k.o..., za obsutje teh cevi z gramozom ter izpeljavo vode v potok T. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo odločanje.

V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da ta glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena, sicer pa tudi ni utemeljena. Priglaša stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 12/2003 - p.b. in 2/2004: ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo 15.3.2002, torej po uveljavitvi novega ZPP, zato je treba v tej pravdni zadevi uporabiti določbe novega zakona. To velja tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker tega novi zakon za prehodno obdobje ni posebej uredil. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi in je dovoljeno samo v primerih, ki jih zakon posebej določa. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Predpogoj za dovoljenost revizija v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pa je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP) oziroma v spremembi tožbe, s katero je uveljavljal tak zahtevek.

Tožnik je s tožbo uveljavljal tožbeni zahtevek za opravo izsuševalnih del na njegovih zemljiščih. Vrednost spora je ocenil na znesek 85.000 SIT. Ocena vrednosti spora za ta tožbeni zahtevek, ki ga sedaj uveljavlja kot primarni tožbeni zahtevek, po uveljavitvi novega ZPP za dovoljenost revizije ne zadostuje. Tožnik je na naroku dne 28.2.1997 poleg primarnega pričel uveljavljati še podrejeni tožbeni zahtevek, ki se prav tako ne nanaša na denarni znesek. Tožnik za podrejeni tožbeni zahtevek vrednosti spora ni ocenil in si tako pravice do revizije zoper odločitev o tem zahtevku ni zagotovil. Ker revizija niti zoper odločitev o primarnem, niti zoper odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.

Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na revizijo. Ker ti stroški niso pripomogli k razjasnitvi zadeve na revizijski stopnji, niso bili potrebni in jih je zato dolžna nositi tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).