Jedro

Postopanje z nepopolnimi vlogami ureja drugi odstavek 27. člena Uredbe, ki organ zavezuje, da v roku 30 dni od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahteva, da pomanjkljivosti odpravi. Glede na to določbo bi organ moral tožečo stranka pozvati na dopolnitev nepopolne vloge ter šele na to, glede na njeno ravnanje, sprejeti ustrezno rešitev. Ker je drugostopni organ potrdil odločitev prvostopnega organa, ki je vsebinsko odločil o vlogi tožeče stranke, čeprav je bila ta formalno pomanjkljiva, je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33038-17/2009/4 z dne 16. 9. 2009 se odpravi in zadeva vrne Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega upravnega spora v višini 350,00 EUR, v 15-ih dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev plačila iz ukrepa „Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu“ (1. točka izreka); odločila, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odločbe (2. točka izreka) in ugotovila, da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka dne 17. 8. 2009 vložila vlogo za pridobitev plačil v skladu z javnim razpisom, katerega predmet je bila dodelitev nepovratnih sredstev za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica (tudi) več kot šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Navaja, da tretji odstavek 6. člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in javni razpis predpisujeta, da je škodni dogodek, za katerega stranka lahko pridobi nepovratna sredstva, nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Iz priloženih dokazil je ugotovila, da je škodni dogodek nastal dne 4. 8. 2008, torej več kot 12 mesecev od oddaje vloge in je zato vlogo zavrnila.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo zavrnil. V obrazložitvi povzema določbe Uredbe, ki se nanašajo na obravnavani ukrep. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji v poglavju D. Priloge, določeno, da obvezna priloga – priloga 3 obsega dokazila o nastalem škodnem dogodku, iz katerih mora biti razvidno, da je škodni dogodek nastal največ 12 mesecev pred oddajo vloge. V primeru nesposobnosti za delo je to datum izdaje zadnje vlogi priložene odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Pri uveljavljanju finančne pomoči v primeru več kot šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju je obvezna priloga: a) odločba oziroma odločbe o začasni nezmožnosti za delo, ki so izdane s strani osebnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije oziroma kot pravnomočne sodne odločbe in b) dokazilo, iz katerega je razvidno, da je bil vlagatelj na datum izdaje odločb(e) o nezmožnosti za delo pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet. Ugotavlja, da je pritožnik vlogi priložil odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, št. 250000-18070-27466/2008/18 z dne 10. 6. 2009, iz katere je razvidno, da je od 29. 5. 2009 do 27. 7. 2009 začasno nezmožen za delo (bolezen) in odločbo št. 250000-18070-27466/2008/20 z dne 6. 8. 2009 iz katere je razvidno, da je od dne 28. 7. 2009 do dne 2. 8. 2009 začasno nezmožen za delo (bolezen) in od dne 3. 8. 2009 do dne 23. 9. 2009 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen). Glede na ti listini je presodil, da je prvostopni organ napačno ugotovil datum škodnega dogodka, dne 4. 8. 2008. S tem je kot datum škodnega dogodka upošteval prvi dan pritožnikove začasne zadržanosti od dela, in ne datuma zadnje vlogi priložene odločbe o začasni nezmožnosti za delo. Prvostopni organ je tako napačno ugotovil, da je škodni dogodek nastal pred več kot 12 meseci od oddaje vloge na javni razpis (dne 17. 8. 2009). Nadalje pa drugostopni organ iz že navedenih odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavlja, da iz njih ni razvidno, da je bil pritožnik več kot šest mesecev osem ur nesposoben za delo ali primerljivo vsoto ur za najmanj štiriurno nesposoben za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Iz odločb namreč izhaja, da je bil od dne 29. 5. 2009 do dne 27. 7. 2009 začasno nezmožen za delo in da je bil od dne 28. 7. 2009 do dne 2. 8. 2009 začasno nezmožen za delo, ter od dne 3. 8. 2009 do dne 23. 9. 2009 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno. Upravni organ zaključuje, da je bil pritožnik samo dva meseca začasno nezmožen za delo, en mesec in 20 dni pa zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, torej ni dokazal več kot šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Glede na to ugotovitev je drugostopni organ presodil, da je izrek prvostopne odločbe pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb upravnega postopka. Navaja, da je na podlagi javnega razpisa uveljavljala podporo za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva zaradi več kot šestmesečne osemurne začasne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno začasno nesposobnost za delo. Vložila je vsa potrebna dokazila, v skladu z navodilom D. Priloge odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 10. 6. 2009 in 6. 8. 2009. Iz obeh odločb je razvidno, da je bil prvi dan njene začasne zadržanosti z dela, dne 4. 8. 2008. Torej je bila od dne 4. 8. 2008 do dne 2. 8. 2009 začasno zadržana z dela s polnim delovnim časom, od dne 3. 8. 2009 do dne 23. 9. 2009 pa s polovičnim delovnim časom. Do vložitve vloge dne 17. 8. 2009 je bila že več kot eno leto v bolniškem staležu. Meni, da je bilo takšno tudi stališče prvostopnega organa, saj iz tega razloga ni zavrnil vloge, temveč je to storil zaradi tega, ker naj bi, kot je ugotovil drugostopni organ, napačno ugotovil dan nastanka škodnega dogodka. Odločitev drugostopnega organa pomeni absolutno bistveno kršitev določb ZUP, saj ji je bilo onemogočeno dokazovanje tistega, kar je zatrjevala (da je od dne 4. 8. 2009 dalje neprekinjeno v bolniškem staležu), in na kar bi jo moral upravni organ, če je štel, da z zapisom na obeh odločbah to ni izkazano, po določbi 140. člena ZUP in določilih razpisa pisno pozvati. Ker to ni storil, ji je bila odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. V upravnem sporu svojo najmanj šestmesečno osemurno bolniško odsotnost dodatno dokazuje še z bolniškimi listi, ki jih v upravnem postopku ni predložila zato, ker je izhajala iz predpostavke, da je ta bolniška odsotnost dokazana z zapisom na obeh odločbah, iz katerih izhaja prvi dan začasne zadržanosti dela, dne 4. 8. 2008. Predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo. Uveljavlja tudi povračila stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Navaja, da je pri uveljavljanju finančne pomoči v primeru več kot šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju obvezna priloga odločba oziroma odločbe o začasni nezmožnosti za delo, ki so izdane s strani osebnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije oziroma kot pravnomočne sodne odločbe. Tožeča stranka z vlogi priloženimi dokumenti ni dokazala predpisane nesposobnosti. Njena vloga je bila popolna in razumljiva, zato poziv na dopolnitev ni bil potreben.

V pripravljalni vlogi je tožeča stranka vztrajala pri svojih tožbenih navedbah.

Tožba je utemeljena.

Sodišče najprej ugotavlja, da je drugostopni organ zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo, v obrazložitvi svoje odločbe pa za to navedel druge razloge kot prvostopni organ, ki je zavrnil njeno vlogo za pridobitev plačil iz ukrepa Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu. Glede na to, da se v upravnem sporu izpodbija upravna odločba, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (drugi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), predmet izpodbijanja pa je izrek odločbe in ne obrazložitev, sodišče šteje, da je izpodbijani akt prvostopna odločba (zoper katero je pravilno vložena tožba), ki jo utemeljuje obrazložitev drugostopne odločbe. Sodišče se namreč strinja z drugostopnim organom, da je prvostopni organ napačno ugotovil, da je škodni dogodek nastal več kot 12 mesecev pred oddajo vloge (dne 17. 8. 2009), ker je kot dan nastanka škode zmotno štel , dne 4. 8. 2008 (prvi dan, ko je bila tožeča stranka začasno zadržana od dela), namesto datum izdaje zadnje vlogi priložene odločbe o začasni nezmožnosti za delo (odločba z dne 6. 8. 2009), kot to določa Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu (Uradni list RS, št. 63/09) v točki III. Splošni pogoji za pridobitev sredstev. Do razlogov drugostopnega organa pa se opredeljuje v nadaljevanju sodbe.

Drugostopni organ je vsebinsko drugačno utemeljil prvostopno odločitev na podlagi presoje dejstev in dokazov, ki niso bili dejanska podlaga prvostopne odločbe. Na podlagi vlogi priloženih odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, št. 250000-18070-27466/2008/18 z dne 10. 6. 2009 in št. 250000-18070-27466/2008/20 z dne 6. 8. 2009 je ugotovil, da je bila tožeča stranka samo 2 meseca začasno nezmožna za delo ter 1 mesec in 20 dni zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Na tej podlagi je zaključil, da ni dokazala zahtevane več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju (8. člen Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, Uradni list RS, št. 71/08 in 34/09, v nadaljevanju Uredba). Drugostopni organ je določbo razpisne dokumentacije Priloga 3, točka 3, alinea a), da je obvezna priloga vloge za dodelitev sredstev v primeru začasne nezmožnosti za delo odločba oziroma odločbe o začasni nezmožnosti za delo, ki so izdane s strani osebnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije oziroma kot pravnomočne sodne odločbe, po mnenju sodišča pravilno razlagal, da so navedene listine zahtevani dokazi za začasno nezmožnost za delo. Ker tožeča stranka takih listin za zahtevani čas nezmožnosti za delo ni predložila, je zaključil, da take nesposobnosti ni izkazala. Ta zaključek pa je kljub navedenemu po mnenju sodišča napačen. Glede na jasno zahtevo tožeče stranke (da uveljavlja podporo za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijstva zaradi začasne nesposobnosti za delo, kot jo je določa razpis, tj. več kot šestmesečne osemurne oziroma ustrezne štiriurne nesposobnosti) in predložene, že navedene odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v katerih je navedeno, da je bil prvi dan začasne zadržanosti tožeče stranke od dela, dne 4. 8. 2008, je mogoče njeno vlogo opredeliti kot nepopolno. Iz opisanega datuma v odločbah nedvomno izhaja da je odločb o začasni nezmožnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje oziroma odločb iz točke 3. Priloge 3 (glede na besedilo te določbe „odločbe, ki so izdane s strani osebnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije“ sodišče meni, da je kot dokaz v smislu te določbe šteti tudi potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda osebni zdravnik, saj ta ne izdaja odločb), več. Vloga, ki ji niso priloženi vsi zahtevani dokumenti – v tem primeru izdane odločbe, je nepopolna (prvi odstavek 27. člena Uredbe).

Postopanje z nepopolnimi vlogami ureja drugi odstavek 27. člena Uredbe, ki organ zavezuje, da v roku 30 dni od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahteva, da pomanjkljivosti odpravi. Glede na to določbo bi organ moral tožečo stranka pozvati na dopolnitev nepopolne vloge ter šele na to, glede na njeno ravnanje, sprejeti ustrezno rešitev.

Ker je drugostopni organ potrdil odločitev prvostopnega organa, ki je vsebinsko odločil o vlogi tožeče stranke, čeprav je bila ta formalno pomanjkljiva, je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo pravil postopka. V tem smislu so tožbeni ugovori o bistveni kršitvi pravil postopka utemeljeni.

Glede na uvodoma pojasnjeno, kateri je v tem upravnem sporu izpodbijani akt, je sodišče odpravilo prvostopno odločbo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu, ki bo moral ponovni postopek voditi v skladu stališči sodišča iz te sodbe.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, zadevo pa je vrnilo prvostopnemu organu po določbi tretjega odstavka tega člena.

Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se tožeči stranki, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se priznajo stroški v višini 350 EUR. Zato je sodišče stroškovnemu zahtevku tožeče stranke v taki višini tudi ugodilo. Stroške mora tožeči stranki v skladu z zakonom povrniti tožena stranka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.