Jedro

Prvi odstavek 21. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) določa, da, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost. Prvostopno sodišče je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo doseženi uspeh pravdnih strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 1.906,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2009 dalje do plačila v roku 15 dni in ji povrniti pravdne stroške v znesku 355,46 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper to sodbo se pritožuje tožnica v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. V pritožbi navaja, da je od vložitve tožbe do pripravljalne vloge, z dne 8. 1. 2014, vtoževala znesek 2.048,00 EUR, dne 8. 1. 2014 pa je modificirala tožbeni zahtevek in ga zvišala na 2.648,00 EUR. Do zvišanja tožbenega zahtevka je v postopku uspela z 93,10 %, od zvišanja naprej pa 72 %. Tožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče o stroških postopka odloči glede na dosežen uspeh strank v posamezni fazi postopka. Višjemu sodišču predlaga, da naj spremeni izpodbijano sodbo ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženki naloži plačilo pravdnih stroškov tožnice, vse v roku 15 dni, v primeru zamude, glede plačila pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila, oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi o stroških pravdnega postopka odločalo na podlagi drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da stranke trpijo stroške v sorazmerju glede na uspeh v pravdi. Tožnici je priznalo 581,89 EUR priglašenih pravdnih stroškov, ki glede na 72 % uspeh v pravdi znašajo 418,96 EUR. Toženki je priznalo 226,81 EUR priglašenih pravdnih stroškov, ki glede na 28 % uspeh toženke v pravdi znašajo 63,50 EUR. Po pobotu je tako toženka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 355,46 EUR.

5. Znesek pravdnih stroškov odmerjen pravdnim strankam na prvi stopnji pritožbeno ni sporen, tožnica nasprotuje le odmeri glede na doseženi uspeh pravdnih strank, ker ni upoštevan uspeh le-teh glede na posamezne faze postopka.

6. Prvi odstavek 21. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) določa, da, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost. 7. Glede na navedeno obstoječo zakonsko podlago, je prvostopno sodišče pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo doseženi uspeh pravdnih strank, izhajajoč iz modificiranega tožbenega zahtevka, z dne 8. 1. 2014, v višini 2.648,00 EUR. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da je glede na višino tožbenega zahtevka uspeh tožnice v pravdi, ki ji je toženka dolžna plačati znesek 1.906,38 EUR, 72%, uspeh toženke pa 28 %. Upošteva se doseženi uspeh pravdne stranke glede na zvišani znesek tožbenega zahtevka, ne glede na to, v kateri fazi postopka ga je tožnica modificirala.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo.

9. Tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).