Jedro

Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za povrnitev priglašenih stroškov vloge z dne 5. 1. 2023 in 20. 1. 2023. 2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je obe vlogi z dne 5. 1. 2023 in 20. 1. 2023 podala po pozivu sodišča z dne 21. 12. 2022 in z dne 11. 1. 2023. Oba poziva se nanašata na umik oz. utesnitev predloga izvršbe upnice zaradi domnevno realiziranih plačil po posameznih predlaganih sredstvih izvršbe. V ta namen je morala upnica opraviti poizvedbo o tem ali, in, katera denarna sredstva so bila zarubljena in prenesena, kar je sodišču tudi argumentirano odgovorila in pojasnila, da ne obstajajo razlogi zaradi poplačila njene denarne terjatve, za utesnitev ali umik predloga izvršbe. Vsekakor so tudi ti stroški potrebni stroški izvršbe, saj je obrazložene vloge upnica podajala po pozivu sodišča, zaradi nadaljevanja postopka oprave izvršbe. Upnici ni znano, katere okoliščine bi naj v vlogah pojasnjevala, da bi sodišče lahko ocenilo, ali gre za potrebne stroške izvršbe, saj vsebina odgovorov po pozivih sodišča izhaja iz samih vlog. Zato bi sodišče moralo navedene vloge šteti kot potreben strošek upnice v postopku oprave izvršbe in jih priznati vsaj v višini, ki velja za druge vloge po 9. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), če jih že ne šteje kot druge obrazložene vloge iz 8. točke te tarifne številke. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se naloži zahtevano povrnitev stroškov po vlogah z dne 5. 1. 2023 in 20. 1. 2023 v plačilo dolžniku v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnica, predstavlja 38. člen ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje je z vlogama z dne 21. 12. 2022 in 11. 1. 2023 upnico pozvalo naj poda delni umik predloga za izvršbo ter ji hkrati s pozivom z dne 21. 12. 2022 vročilo vlogo dolžnika, s katero je dolžnik sodišče zaprosil za podatek o stanju odprtega dolga. Upnica je z vlogama z dne 5. 1. 2023 in 20. 1. 2023 odgovorila na oba poziva ter pojasnila, da ne more podati delnega umika predloga za izvršbo, saj ni prejela nobenih plačil. Hkrati je priglasila stroške za sestavo vlog. Stroške, ki jih je priglasila upnica, je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da jih ni mogoče opredeliti kot potrebne za izvršbo. Pri tem je navedlo, da so potrebni vsi tisti stroški, ki omogočajo, da se izvršba opravi. Potrebnost stroškov, ki nastanejo kot posledica upnikovih dejanj, pa je treba presojati glede na dejanske okoliščine in tek izvršilnega postopka posebej, pri čemer je na upniku trditveno in dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na potrebnost priglašenih stroškov.

7. Upnica se neutemeljeno zavzema za pravno priznanje stroškov vlog s sklicevanjem na to, da je odgovorila na poziva sodišča prve stopnje z dne 21. 12. 2022 in 11. 1. 2023. Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku. Po prepričanju pritožbenega sodišča sta poziva sodišča prve stopnje z dne 21. 12. 2022 in 11. 1. 2023 nepotrebna, prav tako pa v konkretnem primeru neodgovor upnice na predmetna poziva za sam izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Četudi sodišče zmotno (nepotrebno) pozove upnika, mora pri končni odločitvi o stroških ostati v okviru materialnega prava, ki določa povrnitev stroškov na podlagi presoje vsebine vloge. Siceršnje zmotno (nepotrebno) ravnanje sodišča prve stopnje ne more biti razlog za nadaljnjo kršitev. Če bi bil upnici v pojasnjeni situaciji priznan strošek odgovorov na poziva le zato, ker sta bila poziva upnici napačna, bi sodišče v končni posledici dolžnika obremenilo s povrnitvijo stroškov, ki niso bili potrebni, kar bi bila nezakonita stroškovna odločitev.1

8. Ker pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj VSM Sklep I Ip 587/2017 z dne 28. 8. 2017, VSM Sklep I Ip 351/2019 z dne 21. 6. 2019.