Jedro

"Velike finančne težave" niso pravno pomembno dejstvo, ki bi preprečevalo izvršbo glede glavnice. Zato je dolžnikov ugovor (v tem delu) neutemeljen. Neredno plačevanje kupcev dolžnika ni pravno upoštevni ugovorni razlog za oporekanje plačilu zamudnih obresti. Zato je dolžnikov ugovor (tudi v tem delu) neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da bodo glavnico, ki jo dolgujejo, poravnali v gotovini, vendar upnika prosijo za odlog plačila, ker imajo velike finančne težave. S plačilom obresti pa se ne strinjajo, ker je do zaostanka plačil prišlo zaradi nerednega plačevanja njihovih kupcev.

Ugovor ni utemeljen.

Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

Ker je dolžnik priznal, da dolguje glavnico, je treba šteti, da je glede glavnice uveljavljane terjatve izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst. 62. člena ZIZ), ter ugovor v tem delu presojati v okviru razlogov po 55. členu ZIZ. Pri tem pa "velike finančne težave", za katere dolžnik niti ni predložil nobenega dokaza, niso pravno pomembno dejstvo, ki bi preprečevalo izvršbo. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu neutemeljen.

Dolžnik je oporekanje plačilu zamudnih obresti od uveljavljane glavnice utemeljeval z nerednim plačevanjem njegovih kupcev. To pa prav tako ni pravno upošteven ugovorni razlog. Ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti, upniku (po zakonu) dolguje zamudne obresti (1. odst. 277. člena ZOR); poslovna razmerja do tretjih oseb na to njegovo obveznost ne vplivajo. Ker dolžnik (glede obresti) tako ni navedel dejstva, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99), je ugovor v tem delu treba šteti za neobrazložen (in s tem za neutemeljen).

Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).