Jedro

Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.

Izrek

Pritožbi prve tožnice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanjo razveljavi. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje glede druge in tretje tožnice potrdi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom štelo pritožbo tožeče stranke za umaknjeno.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila prva tožnica v tem postopku oproščena plačila sodnih taks. Sodišče je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi, zoper katerega sta drugo in tretjetožeča stranka vložili ugovor in predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse, ki pa je bil zavrnjen. S sklepom je bilo samo drugo in tretjetožeči stranki naloženo plačilo sodne takse, ki sta jo ti dve plačali, vendar z zamudo, po poteku roka. Zamuda pa je bila upravičena, saj sta bili tožnici zaradi praznikov odsotni. Pritožbo zoper sodbo v tej pravdni zadevi so vložile vse pritožnice. Prva tožnica, ki je bila oproščena plačila sodnih taks ter drugo in tretjetožnica. Tožeče stranke so sospornice, za vse tri je mogoče rešiti spor na enak način, koristna dejanja sospornika pa se morajo raztezati tudi na druge sospornike. Zato je potrebno upoštevati, da je pritožba prve tožeče stranke pravočasna in dovoljena ter da je za prvo tožnico taksa za pritožbeni postopek plačana, zaradi česar se morajo učinki pritožbe raztezati tudi na drugo in tretjo tožečo stranko.

Pritožba je delno utemeljena.

Prvostopno sodišče je štelo pritožbo tožeče stranke za umaknjeno, ker tožeča stranka v 15-dnevnem roku, ki ji je bil določen s plačilnim nalogom, ni plačala dolžne sodne takse za pritožbo (3. odstavek 105.a člena ZPP (1)). Na predlog prve tožnice jo je sodišče s sklepom z dne 27.5.2008 oprostilo plačila sodnih taks v postopku, na kar utemeljeno opozarja pritožba. V nadaljevanju postopka je sodišče s sklepom naložilo drugi in tretji tožnici plačilo celotne sodne takse (16. člen ZST (2)).

Tožnice so vložile tožbo za plačilo škode, ki jim jo je povzročila tožena stranka z nepravilno uporabo materialnih predpisov ZDen v višini 402.000,00 EUR s pripadki. Gre torej za materialno sosporništvo, ko oškodovanke od povzročitelja škode na isti dejanski in pravni podlagi zahtevajo plačilo odškodnine (1. točka 191. člena ZPP). Da gre za materialno sosporništvo je pravilno ugotovilo tudi prvostopno sodišče v postopku odločanja o sodnih taksah.

Neutemeljeno pa pritožba zatrjuje, da so vse tri tožnice enotne sospornice, zaradi česar se ob pravočasni in dovoljeni pritožbi prve tožnice učinki pritožbe raztezajo tudi na drugo in tretjetožečo stranko. O enotnem sosporništvu govorimo tedaj, kadar je mogoče zoper vse sospornike izdati le enako sodbo (196. člen ZPP). Vsi enotni sosporniki skupaj so pravdna stranka in zaradi tega aktivno in koristno dejanje enega sospornika učinkuje za vse enotne sospornike. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Enotno sosporništvo je podano praviloma pri tistih materialnih sospornikih, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti. Tožnice kot soupravičenke iz denacionalizacije zahtevajo plačilo škode v znesku 402.000,00 EUR s pripadki. Za vsako od njih se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.

Prva tožnica je bila torej plačila sodnih taks oproščena, druga in tretja tožnica pa dolžne sodne takse v 15-dnevnem roku nista plačali (kot navajata v pritožbi sta jo sicer plačali prepozno, po poteku roka, vendar upravičeno, ker sta bili zaradi praznikov odsotni), kar ne more izpodbiti pravilne ugotovitve in zaključka prvostopnega sodišča glede drugo in tretje tožeče stranke. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi prve tožnice ugoditi in sklep v delu, ki se nanaša nanjo razveljaviti ter zadevo v delu, ki se nanaša na prvo tožnico, vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. V preostanku pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep glede druge in tretjetožnice potrditi (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – UBP3, 45/2008, v nadaljevanju ZPP.

(2) Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 20/2004, v nadaljevanju ZST.