Jedro

Odločilno je stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku odločanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je 17.6.2008 prejelo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. P 1702/2008-1 z dne 12.6.2008 za vpis zaznambe začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičnini vl.št. 573 k.o. G.. Vpisa ni opravilo, ker tožena stranka M. K. po stanju na dan odločanja ni zemljiškoknjižna lastnica parcel, pri katerih naj se opravi vpis. B. V. in Ž. V. kot tožnika v pravdni zadevi sta vložila ugovor zoper sklep, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njun ugovor zavrnilo iz istih razlogov, iz katerih ni bil opravljen vpis po uradni dolžnosti.

Zoper sklep se B. V. in Ž. V. pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata spremembo sklepa tako, da bo opravljen vpis v zemljiški knjigi. Navajata, da sta se že v ugovoru sklicevala na to, da je M. K. univerzalna pravna naslednica v zemljiški knjigi vpisanega pokojnega prednika M. V. Pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja pomeni pridobitev lastninske pravice po zakonu. Sklep o dedovanju je le deklaratornega značaja. Bistvo predlagane začasne odredbe je v zavarovanju terjatve. Pravde ni mogoče voditi zoper mrtvo osebo in tudi začasne odredbe ni mogoče vložiti zoper mrtvo osebo. Tako torej v primerih, ko zapuščinski postopek še ni zaključen, ni mogoče doseči zavarovanja terjatve. Določbe 9. člena, 149. člena in 150. člena ZZK-1 se uporabljajo le v primerih, ko gre za vpise pravic iz ene osebe na drugo, ne pa, ko gre za zavarovanje pravdnih zahtevkov. Zemljiškoknjižno sodišče bi brezpogojno moralo realizirati sklep pravdnega sodišča. Ker ga ni, je storjena bistvena kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka. Sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je predlagatelja neenako obravnavalo proti tistim udeležencem, v korist katerih so bile izdane začasne odredbe vknjižene.

Na pritožbo je odgovorila M. K. in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje se sodišče druge stopnje v celoti strinja. Ti razlogi so pravilni. Nič jim ni treba dodajati. Odločitev je torej pravilna iz razlogov, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Skratka: zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Odgovoriti je treba le na pritožbene trditve.

V zvezi s konkretno zadevo ni pomembno vprašanje, kakšen pomen ima sklep o dedovanju oziroma kdo je dejanski lastnik nepremičnine. Po stanju zemljiške knjige je lastnik M. V. 1. odst. 98. člena ZZK-1, na katerega se pritožba prav tako sklicuje, določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ne drži, da zavarovanja terjatve ni mogoče doseči, če zapuščinski postopek še ni končan. O pogojih za izdajo začasne odredbe in o verjetnosti terjatve namreč odloča (pravdno) sodišče; o tem, ali bo prišlo do vknjižbe, pa odloča zemljiškoknjižno sodišče (glej sklep VS RS II Ips 479/2009 z dne 16.7.2009). Da naj bi se določba 9. člena, 149. člena in 150. člena ZZK-1 uporabljala le v primerih, ko gre za vpise pravic iz ene osebe na drugo, ne pa, ko gre za zavarovanje pravdnih zahtevkov, iz ZZK-1 ne izhaja. Nejasna je trditev o tem, da naj bi sodišče kršilo 22. člen Ustave s tem, da je predlagatelja neenako obravnavalo proti tistim udeležencem, v korist katerih so bile izdane začasne odredbe vknjižene. Kateri udeleženci naj bi to bili in za kakšne vknjižbe gre, iz pritožbe ne izhaja.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).