Jedro

Z vidika davčnih predpisov se šteje, da oseba na podlagi dedovanja pridobi nepremičnine s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 7. 4. 2008, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za finance z dne 23. 9. 2008. Prvostopni organ je z omenjeno odločbo na podlagi Zakona o dohodnini - ZDoh-2 revidentki odmeril dohodnino iz kapitala od odsvojitve nepremičnine od davčne osnove 53.793,36 EUR (razlika med ugotovljeno vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in njeno vrednostjo ob odsvojitvi ter ob upoštevanju opravičljivih stroškov) po davčni stopnji 15 % v znesku 8.069,00 EUR. Revidentka je vložila napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ter pri tem kot pridobitni način navedla dedovanje, kot datum pridobitve 15. 1. 2003 in kot datum odsvojitve nepremičnine 29. 2. 2008. Sodišče prve stopnje odločitvi pritrjuje in tudi samo meni, da pri odmeri dohodnine iz kapitala davčni organ upošteva za čas pridobitve nepremičnine z dedovanjem, dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju, na kar ureditev trenutka pridobitve lastninske pravice z dedovanjem na drugih področjih nima vpliva. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi U 923/94-5 z dne 6. 6. 1996. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: Ali se pri odmeri dobička od kapitala šteje za čas pridobitve nepremičnine na podlagi dedovanja pravnomočen sklep o dedovanju ali kot določa dednopravna in stvarnopravna zakonodaja, trenutek smrti. Želi torej razlago prvega odstavka 101. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Ur. l. RS, št. 117/2006).

7. V prvem odstavku 101. člena ZDoh-2 je določeno, da se za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil. 8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v zvezi z vprašanjem, ki ga uveljavlja revidentka, obstoji enotna upravnosodna praksa sodišča prve stopnje (kot na primer U 1902/2006 z dne 19. 2. 2009 in U 2325/2008 z dne 15. 4. 2009). V zvezi s tem vprašanjem pa obstaja tudi enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je bilo res sprejeto še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualno tudi glede na določbe prvega odstavka 101. člena ZDoh-2 (zadeve U 660/93-8, U 717/94-2, U 241/95-7, U 923/94-5). To stališče pa je, da se z vidika davčnih predpisov šteje, da oseba na podlagi dedovanja pridobi nepremičnine s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča od ponovnega obravnavanja tega vprašanja ni mogoče pričakovati razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse. Glede na to pa ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Revidentka sama trpi svoje stroške tega postopka v skladu 165. v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. členom ZUS-1.