Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala. Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. III Ig 1726/92 z dne 27.10.1992. Poleg tega je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki in sicer v znesku 13.500,00 SIT.
Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da tožeča stranka ni sledila pozivu sodišča in ni predložila niti naročilnice niti druge dokumentacije, s katero bi dokazovala tožbeni zahtevek. Poleg tega tudi ni pojasnila, kaj vtožuje oz. kakšno delo naj bi opravila za toženo stranko. Sodišče prve stopnje je napačno menilo, da je zgolj s fotokopijo računa tožeča stranka svojo terjatev v celoti dokazala. Na drugi strani pa je prvostopno sodišče ugovor tožene stranke s predložitvijo reklamacije z dne 31.3.1992 neupravičeno štelo za premalo utemeljenega. Vendar je iz te reklamacije razvidno, da je tožena stranka zavrnila plačilo računa tožeči stranki zato, ker ta ni bil izdan v skladu s ponudbo in pogodbo. Ker računu niso priložene listine, na katere se račun sklicuje, računa niti ni mogoče preveriti. Utemeljenost terjatve v delu preko ponudbe bi zato morala dokazati tožeča stranka s predložitvijo zadevnih listin. Ker pa je tožeča stranka vtoževani znesek v resnici obračunala na slepo in brez predhodnih dogovorov, je njen zahtevek v celoti neutemeljen.
Pritožba je utemeljena.
Po preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Strinja se s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo tožbeni zahtevek za dokazanega zgolj na podlagi predložene fotokopije računa in to kljub vloženemu ugovoru tožene stranke ter odsotnosti ostalih dokazov, ki bi jih po pozivu sodišča morala predložiti tožeča stranka. Pri tem se je prvostopno sodišče sklicevalo na pravilo o dokaznem bremenu, določenem v 219. členu ZPP, vendar si ga je napačno razlagalo. Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala.
Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke. Tega tožeča stranka v konkretnem primeru kljub pozivu sodišča ni storila. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 370. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti ali je tožeča stranka sestavila račun v skladu s svojo ponudbo ali ne.
Sklepanje o tem pravno relevantnem dejstvu bo mogoče že na podlagi predloženih listin v spisu (A/1). Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi pa bo morala tožeča stranka utemljenost svoje terjatve preko cene določene v ponudbi štev. 5:91 (A/1) dokazati z ostalimi listinami (gradbenim dnevnikom, situacijami it.n.).