Jedro

V primeru pooblastila odvetniški družbi velja, da je dano vsakemu od odvetnikov v tej odvetniški družbi, če pooblastilo ni izrecno poimensko omejeno le na določene od teh odvetnikov. V obravnavani zadevi je pooblastilo Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. dano brez omejitve, torej vsem odvetnikom te družbe. V odvetniški družbi svoj poklic kot odvetnik opravlja tudi A. A., ki je edini družbenik navedene odvetniške pisarne ter njen zakoniti zastopnik, hkrati pa tudi upnik v predmetni zadevi. To pomeni, da je A. A. kot upnik s pooblastilom odvetniški družbi za zastopanje pooblastil tudi samega sebe.

Za navedbe, da so v odvetniški pisarni zaposleni še drugi odvetniki, upnik ni predložil nobenega dokaza. Iz predloženega pooblastila izhaja, da ga je upnik podpisal tako v svojstvu pooblastitelja kot v svojstvu prevzemnika pooblastila (v imenu odvetniške družbe), prav tako pa je upnik v imenu pooblaščene odvetniške družbe podpisal tudi vloženo pritožbo in zato ni mogoče slediti navedbam, da so delo opravili drugi zaposleni v odvetniški družbi. Iz dejstva, da je upnik v imenu odvetniške družbe podpisal vloženo pritožbo, izhaja kvečjemu nasprotno, torej da je pritožbo sam tudi sestavil. Upnik A. A. je s podelitvijo pooblastila Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. za zastopanje pooblastil (tudi) samega sebe in ni izkazal, da je storitev v imenu odvetniške družbe opravil kdo drug od zaposlenih v tej družbi, v takem primeru pa nima pravice do povračila odvetniških stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1122/2018 z dne 17. 1. 2022 dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet zaradi izterjave glavnice v višini 1.763,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2022 dalje do plačila, izvršilnih stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih na 44,00 EUR, plačljivih v roku 8 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno plačilo in tečejo do dneva plačila, nadaljnjih izvršilnih stroškov, plačljivih v roku 8 dni od prejema sklepa o odmeri, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno plačilo in tečejo do dneva plačila (I. točka izreka sklepa). Predlog za izvršbo je zavrnilo v delu, v katerem upnik zahteva izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke (II. točka izreka sklepa) in v delu, v katerem upnik zahteva plačilo in izterjavo stroškov izvršilnega predloga v znesku nad 44,00 EUR (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper III. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje upnik. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se dolžniku v plačilo naloži celotne upnikove stroške v znesku 245,53 EUR, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnik je zoper dolžnika 9. 3. 2023 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe in sklepa Okrajega sodišča v Ljubljani IV P 1122/2018 z dne 17. 1. 2022, zaradi izterjave 1.763,20 EUR pravdnih stroškov s pripadki. V predlogu je upnik navedel, da ga v postopku zastopa Odvetniška pisarna A. A. d.o.o., in poleg sodne takse 44,00 EUR zahteval tudi povrnitev odvetniških stroškov v znesku 201,59 EUR (kar po specifikaciji zajema 200 točk za sestavo predloga za izvršbo po tar. št. 31/2, 50 točk za sestavo poročila stranki po tar. št. 43/2, 20 točk za nakazilo sodne takse po tar. št. 43/7, 2% materialne stroške in 22% DDV).

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano III. točko izreka sklepa o izvršbi priglašene odvetniške stroške zavrnilo. Obrazložilo je, da je upnik odvetnik, ki svoj poklic opravlja v okviru svoje odvetniške družbe, in torej v obravnavani zadevi za zastopanje ni pooblastil drugega odvetnika ali odvetniške pisarne, temveč samega sebe oziroma svojo odvetniško pisarno. Pojasnilo je, da odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu, v nadaljevanju ZOdv), po prvem odstavku 17. člena istega zakona pa je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec oziroma dolžnik ali upnik, pa po prevladujoči sodni praksi nima pravice do povračila stroškov po Odvetniški tarifi. Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase, in mu je strošek za nagrado mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (to je stranke). Sodišče je ob pojasnjenem zaključilo, da upniku tako v lastni zadevi odvetniški stroški ne gredo.

8. Višje sodišče odločitev, da upniku stroški odvetniškega zastopanja v konkretnem primeru ne gredo, sprejema kot pravilno.

9. Kot izhaja iz spisa, je upnik v predmetni zadevi za zastopanje v postopku pooblastil odvetniško družbo, kot mu omogoča prvi odstavek 86. člena v zvezi s četrtim odstavkom 87. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in se je torej odločil za odvetniško zastopanje. Odvetnik lahko svoj poklic opravlja individualno, v odvetniški družbi ali na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali odvetniški družbi (prvi in drugi odstavek 4. člena Zakona o odvetništvu, v nadaljevanju ZOdv), odvetniška družba pa se lahko po 35. členu ZOdv ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba (odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo ali odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).

10. Pooblastilo je upnik v konkretnem primeru podelil Odvetniški pisarni A. A. d.o.o., torej odvetniški družbi, ki je pravna oseba. Slednje sicer res ni mogoče istovetiti s fizično osebo, ki je pri njej zaposlena ali je njen družbenik, kot navaja upnik v pritožbi, vendar pa je treba ob tem upoštevati, da je pravna oseba pravna fikcija, katere delovanje se v zunanjem svetu nujno odraža preko delovanja fizičnih oseb, ki tvorijo personalni substrat pravne osebe.1 To pomeni, da dejanja, ki so potrebna za opravo posla, vedno opravijo fizične osebe (v primeru odvetniške družbe so te fizične osebe njeni odvetniki in tudi odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki, če to dopuščajo relevantni predpisi). V primeru pooblastila odvetniški družbi zato velja, da je dano vsakemu od odvetnikov v tej odvetniški družbi (za dejanja, za katera tako dopušča zakon, pa tudi v tej odvetniški družbi zaposlenim odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom)2, če pooblastilo ni izrecno poimensko omejeno le na določene od teh odvetnikov.

11. V obravnavani zadevi je pooblastilo Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. dano brez omejitve, torej vsem odvetnikom te družbe. V odvetniški družbi svoj poklic kot odvetnik opravlja tudi A. A., ki je edini družbenik navedene odvetniške pisarne ter njen zakoniti zastopnik, hkrati pa tudi upnik v predmetni zadevi. To pomeni, da je A. A. kot upnik s pooblastilom odvetniški družbi za zastopanje pooblastil tudi samega sebe, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Upnik v pritožbi sicer trdi, da na predmetni zadevi kot odvetnik ni delal, temveč so jo izvedli drugi zaposleni v okviru svojih del in nalog, upnik pa bo storitev odvetniški družbi tudi plačal, vendar pa takih svojih navedb ni uspel izkazati. Ključno je, da predloženo pooblastilo zajema celotno odvetniško družbo brez omejitev, torej tudi upnika kot odvetnika, za navedbe, da so v odvetniški pisarni zaposleni še drugi odvetniki, pa upnik tudi sicer ni predložil nobenega dokaza. Nadalje iz predloženega pooblastila izhaja, da ga je upnik podpisal tako v svojstvu pooblastitelja kot v svojstvu prevzemnika pooblastila (v imenu odvetniške družbe), prav tako pa je upnik v imenu pooblaščene odvetniške družbe podpisal tudi vloženo pritožbo3 in zato ni mogoče slediti navedbam, da so delo opravili drugi zaposleni v odvetniški družbi. Iz dejstva, da je upnik v imenu odvetniške družbe podpisal vloženo pritožbo, izhaja kvečjemu nasprotno, torej da je pritožbo sam tudi sestavil, saj odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica po prvem odstavku 2. člena ZOdv pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih, to delo pa zajema tudi podpisovanje sestavljenih listin in vlog. Ob tem višje sodišče še pojasnuje, da ni podlage za sklepanje, da bi moral vloge in listine v imenu odvetniške družbe vedno podpisati zakoniti zastopnik družbe4 (v predmetni zadevi upnik), saj iz 15. člena ZOdv izhaja, da mora odvetnik, ne glede na to, v kakšni statusni obliki opravlja svoj poklic, na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, dati svoj žig (oziroma žig odvetniške družbe) in _svoj_ podpis.5 Dokazno nepodprte so ostale tudi navedbe, da bo storitev upnik svoji odvetniški družbi plačal po izstavljenem računu.

12. Iz vsega pojasnjenega je zaključiti, da je upnik A. A. s podelitvijo pooblastila Odvetniški pisarni A. A. d.o.o. za zastopanje pooblastil (tudi) samega sebe in ni izkazal, da je storitev v imenu odvetniške družbe opravil kdo drug od zaposlenih v tej družbi, v takem primeru pa nima pravice do povračila odvetniških stroškov po Odvetniški tarifi6, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.

13. Višje sodišče je zato upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi, zato sam krije svoje stroške odgovora (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. Martin Čarni, Zastopanje stranke s strani odvetnika, zaposlenega v odvetniški družbi, Pravna praksa 14/2023 z dne 6. 4. 2023, strani 10 do 12, tako tudi VSK Sodba I Cpg 91/2018 z dne 24. 5. 2018. 2 Prim. Martin Čarni, Zastopanje stranke s strani odvetnika, zaposlenega v odvetniški družbi, Pravna praksa 14/2023 z dne 6. 4. 2023, strani 10 do 12, tako tudi VSL Sodba II Cp 2159/2017 z dne 21. 2. 2018, VDSS Sklep Pdp 612/2017 z dne 10. 10. 2017 in druge. Glej tudi A. Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 376. 3 Vsi trije podpisi so že na prvi pogled identični. 4 Prim. Martin Čarni, Zastopanje stranke s strani odvetnika, zaposlenega v odvetniški družbi, Pravna praksa 14/2023 z dne 6. 4. 2023, strani 10 do 12. 5 Prim. VSL sklep II Cp 832/2015 z dne 30. 3. 2015, VSL Sklep I Cpg 617/2022 z dne 9. 1. 2023. 6 Prim. smiselno VSL Sodba II Cpg 505/2016 z dne 15. 6. 2016.