Jedro

Postopki o prekrških, ki do začetka uporabe novega zakona še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih, kar velja tudi za postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Ob reševanju zahteve vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.11.2005 razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kranju je z odločbo z dne 14.7.2005 obdolženega T.R. spoznalo za odgovornega prekrška po c) točki četrtega odstavka 117. člena ZVCP. Zoper to odločbo je obdolženec dne 28.10.2005 vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani z odločbo z dne 17.11.2005 zavrglo kot prepozno, saj naj bi bila poslana dva dni po poteku osemdnevnega roka za vložitev pritožbe.

Vrhovni državni tožilec H.J. je zoper to odločbo sodišča druge stopnje na podlagi 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS 7/2003 s spremembami in dopolnitvami) dne 20.2.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe prvega odstavka 194. člena Zakona o prekrških (ZP, Ur. list SRS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi z določbo prvega odstavka 182. člena ZP. Sodišče naj bi navedeni določbi ZP kršilo s tem, ko je štelo da je obdolženec odločbo o prekršku osebno prevzel dne 18.10.2005 in ne 26.10.2005. Iz listin v spisu pa je razvidno, da je bil dejanski datum vročitve 26.10.2005, zato je sodišče napačno štelo, da je obdolženčeva pritožba prepozna. Vložnik zahteve je ob tem navedel še, da je razveljavitev izpodbijane odločbe možna tudi, če štejemo, da gre za zmotno ugotovitev odločilnega dejstva - dneva vročitve odločbe, zoper katero je bila pritožba vložena. Predlagal je, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločitev, s tem bo obdolžencu dana možnost, da uresniči svojo zakonsko in ustavno pravico do pravnega sredstva.

Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da se vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti mestoma sklicuje na določbe ZP-1, vendar se po prvem odstavku 222. člena tega zakona postopki o prekrških, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bili pravnomočno končani, dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih. Navedeno določilo velja tudi za postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti. Glede na to da postopek o prekršku zoper obdolženega T.R. do začetka uporabe ZP-1, to je do 1.1.2005, ni bil zaključen, je potrebno ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti uporabiti določbe ZP.

Vložnik ima prav, ko ugotavlja, da je bila odločba Okrajnega sodišča v Kranju obdolženemu T.R. vročena 26.10.2005. To je iz spisa jasno razvidno in izhaja tako iz poštnega žiga na povratnici, kot tudi iz pojasnilnega dopisa Pošte Slovenije PE K. z dne 14.12.2005 s priloženim izpisom iz vročilne knjige. Sodišče druge stopnje je tako datum vročitve odločbe sodišča prve stopnje ugotovilo napačno, ko je razlagalo pretežno neberljiv obdolženčev zapis datuma vročitve, spregledalo pa povsem nedvoumen poštni žig na povratnici. Ob tem pa, v nasprotju z vložnikovimi navedbami, ni kršilo določbe prvega odstavka 194. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 182. člena ZP, saj je ob (sicer napačni) ugotovitvi, da je obdolženec pritožbo vložil deset dni po vročitvi odločbe sodišča prve stopnje, uporabilo ustrezno zakonsko podlago za zavrženje njegove pritožbe.

Datum vročitve odločbe sodišča prve stopnje predstavlja, kot ugotavlja tudi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, z vidika odločbe sodišča druge stopnje, zoper katero je zahteva vložena, odločilno dejstvo. Ob tem ko je to procesnopravno dejstvo v izpodbijani odločbi očitno zmotno ugotovljeno, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo na podlagi 222. člena ZP. Skladno s to določbo lahko Vrhovno sodišče razveljavi odločbo, če nastane pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je zoper to odločbo vložena, precejšen dvom o resničnosti v izpodbijani odločbi ugotovljenih odločilnih dejstev. Glede na to, da je sodišče prve stopnje datum vročitve odločbe ugotovilo pravilno, kot izhaja iz predložitvenega poročila, za pravilno uporabo zakona pa je potrebna zgolj ponovno odločanje sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče to zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.