Jedro

Glede na nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, ki se deduje na podlagi zapustničine oporoke in zakona, ter odločilo, da premoženje dedujeta zapustničina vnukinja Z.Š. - S. in zapustničin zunajzakonski partner L. Š.

Zoper takšno odločitev se dedič T. Š. pravočasno pritožuje. Navaja, da je bil na obravnavi v pravni zmoti in ni razumel zapisnika, ki ga je podpisal, glede odpovedi dedovanja. Šele po obravnavi se je zavedal posledic in ugotovil, da po svoji materi sedaj nima ničesar. Pritožuje se zato, ker je v tem času razmislil in dojel pravne posledice zmote in se sedaj želi priglasiti k dedovanju po zakonu.

Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinski postopek je namenjen temu, da sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Ko sodišče odloča o pravicah, upošteva tudi dedne izjave (člen 132 do člen 138 ZD). Odpoved dediščini ureja 133. člen ZD in gre za izjavo volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo dedič ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič (4. odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine pa ni mogoče preklicati (1. dostavek 138. člena ZD). Že iz tega razloga niso utemeljene navedbe dediča v pritožbi, s katerimi le-ta skuša preklicati svojo izjavo o odpovedi dediščini, dano na zapuščinski obravnavi. Ta izjava izhaja iz zapisnika o obravnavi z dne 14.10.2008, zapisnik pa je javna listina, ki jo sestavi sodišče o procesnih dejanjih strank, sodišča in drugih udeležencev v postopku. Stranka lahko prebere zapisnik ali zahteva, naj se ji prebere, lahko pa tudi ugovarja zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožnik pa v pritožbi ne zatrjuje, da ni podal izjave o odpovedi dediščini in da je vsebina zapisnika napačna, pač pa se je naknadno (po obravnavi) zavedal vseh posledic te izjave. Glede na nepreklicnost izjave odpovedi dediščini pa se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti in so pritožbene navedbe, s katerimi skuša sedaj pritožnik preklicati svojo izjavo o odpovedi dediščini, pravno neutemeljene.

Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP oziroma členom 163 ZD), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).