Jedro

Pritožbene graje 452. člena ZPP pritožbeno sodišče samo po sebi ne more upoštevati, ker gre za relativno bistveno kršitev, ki je v sporih majhne vrednosti, nedopusten pritožbeni razlog. Če pa pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje 452. člen ZPP uporabilo tako, da je toženca v razmerju do tožeče stranke postavilo v neenak položaj in mu s tem odvzelo možnost obravnavanja, očita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeno sodišče dolžno preveriti in se do očitka opredeliti.

Pritožbeno sodišče se mora (ob očitku toženca, da je sodišče privilegiralo tožečo stranko) vprašati: prvič, ali so navedbe v tožbi popolne in sklepčne, tako da bi bilo tožbenemu zahtevku na tej podlagi mogoče ugoditi, in drugič, ali so vsa dejstva iz prve pripravljalne vloge le odgovori na navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo ter ali je kakšen od dokazov, priloženih zadnji vlogi, nov. Naloga sodišča je, da ob prejemu pripravljene vloge ugotovi, ali (tožeča) stranka le odgovarja na ugovorne navedbe iz odgovora na tožbo ali pa morebiti skuša (ob soočenju svojih navedb z nasprotnikovimi in ugotovitvi, da zgolj tožbene navedbe za uspeh v postopku ne bodo dovolj) nedopustno širiti svojo dejstveno podstat in njeno dokazno podporo. Če so odgovori na ta vprašanja negativni, očitana absolutno bistvena kršitev ni podana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 10. 6. 2013, opr. št. VL 94049/2013, ohranilo v veljavi ter tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne 61,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je v nasprotju s 452. členom ZPP upoštevalo dejstva, ki jih tožeča stranka ni navedla v prvi, temveč šele v drugi vlogi. Toženec je na dopolnitev tožbe odgovoril, kolikor je pač lahko, posebej pa je izpostavil, da tožeča stranka ne utemeljuje ne višine ne obstoja dolga, njene dokaze pa označil kot informativne. Do tega ugovora se sodišče sploh ni opredelilo, zato mu očita bistveno kršitev postopka iz 15. točke 339. člena ZPP. Prepričan je, da sklicevanje sodišča ter utemeljevanje odločitve z izjemo glede prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov v drugi vlogi v konkretnem primeru ni dopustna, izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče je tožeči stranki namreč omogočilo, da je „prek“ odgovora na navedbe toženca saniralo svojo nepopolno in nesklepčno tožbo. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Bistvo pritožbenih navedb je mogoče strniti v očitek sodišču, da je v nasprotju s 452. členom ZPP upoštevalo dejstva (in dokaze), ki jih je tožeča stranka navedla oziroma predložila svoji drugi vlogi, medtem ko bi to morala storiti že v tožbi oziroma (glede na specifiko tega postopka, ki se je začel na podlagi predloga za izvršbo) v dopolnitvi tožbe. Pritožbene graje 452. člena ZPP pritožbeno sodišče sámo po sebi ne more upoštevati, ker gre za relativno bistveno kršitev, ki je v sporih majhne vrednosti, kot rečeno, nedopusten pritožbeni razlog. Pač pa pritožnik z navedbo, da „je sodišče prve stopnje prek odgovora na navedbe toženca saniralo svojo nepopolno in nesklepčno tožbo“, uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeno sodišče dolžno preveriti in se do očitka opredeliti. Odgovoriti mora na vprašanje: ali je prvostopenjsko sodišče 452. člen ZPP uporabilo tako, da je toženca v razmerju do tožeče stranke postavilo v neenak položaj in mu s tem odvzelo možnost obravnavanja.

7. Teoretična izhodišča pritožnika so točna. V sporu majhne vrednosti mora stranka vsa dejstva navesti in vse dokaze predložiti že v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, v naslednji (zadnji še dopustni vlogi v tovrstnih postopkih(3)) pa lahko samo še odgovori na navedbe nasprotnika iz njegove prve vloge. Da bi pri uporabi 452. člena ZPP prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati neko novo dejstvo (ali nov dokaz) iz druge vloge ene od strank, upoštevanje tega dejstva pa bi stranko postavilo v ugodnejši položaj in ji posledično zagotovilo uspeh v postopku. Vprašati se je torej treba (ob očitku toženca, da je sodišče privilegiralo tožečo stranko): prvič, ali so navedbe v tožbi popolne in sklepčne, tako da bi bilo tožbenemu zahtevku na tej podlagi mogoče ugoditi, in drugič, ali so vsa dejstva iz prve pripravljalne vloge le odgovori na navedbe tožene stranke iz odgovora na pritožbo ter ali je kakšen od dokazov, priloženih zadnji vlogi, nov. Naloga sodišča je, da ob prejemu pripravljene vloge ugotovi, ali (tožeča) stranka le odgovarja na ugovorne navedbe iz odgovora na tožbo ali pa morebiti skuša (ob soočenju svojih navedb z nasprotnikovimi in ugotovitvi, da zgolj tožbene navedbe za uspeh v postopku ne bodo dovolj) nedopustno širiti svojo dejstveno podstat in njeno dokazno podporo. To tehtanje je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe opravilo, zato je očitek o obstoju absolutno bistvene kršitve iz 14.(4) točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da sodišče prezrlo ugovor toženca o pomanjkljivih in nezadostnih tožbenih navedbah, neutemeljen.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka že v tožbi (točneje: dopolnitvi predloga za izvršbo, ki po ugovoru toženca predstavlja tožbo) navedla vsa dejstva ter je bila tožba popolna in sklepčna. Jasno je bilo, kaj terja in na kateri podlagi. Dejstva so bila tudi ustrezno dokazno podkrepljena. Na toženčeve očitke, da negativnega stanja ni, ker je razviden priliv, je v prvi pripravljalni vlogi pojasnila, da gre za saldacijo računa ter da si toženec izpis nepravilno razlaga (taka je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje (21. točka obrazložitve)). V tem ni nič novega, ob taki razlagi pa tudi toženčev ugovorni očitek, da stanje ni negativno, ni utemeljen. To, da je tožeča stranka ožigosan izpis prometa iste listine, ki jo je priložila že tožbi, priložila šele prvi pripravljalni vlogi, ne pomeni predložitve novega dokaza, saj dejstvo, da je en izvod ožigosan, drugi pa ne, v dokaznem smislu ne vpliva, kar je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje (11. točka obrazložitve). Ker so v obravnavanem primeru vsi odgovori na vprašanja, ki si jih mora pritožbeno sodišče zastaviti ob očitku, da je uporaba 452. člena ZPP prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, negativni, očitana kršitev ni podana.

9. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje prestane tudi preizkus pritožbenih razlogov, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Kadar se postopek začne kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, prvo vlogo v smislu 452. člena ZPP predstavlja dopolnitev tega predloga – dopolnitev tožbe, tako da so vloge v takem primeru, številčno gledano, tri.

Op. št. (2): Pritožnik sicer zapiše 15. točke (na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti), ki pa vsebini pritožbe ne more biti podana, ker je ta podana le takrat, kadar so podana neskladja med sodbo in vsebino spisa. Vsebinsko gre za 14. točko, na katero pa pritožbeno sodišče tako ali tako pazi po uradni dolžnosti.