Jedro

Ker tožnik po tem, ko o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika zdravstvena komisija ni odločila v roku 8 dni, ni podal nove zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, je tožba zoper odločbo imenovanega zdravnika vložena prezgodaj in se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker ni bila vložena zoper dokončen upravni akt in za sodno varstvo ni izpolnjena procesna predpostavka. Kljub molku organa oziroma dejstvu, da drugostopenjski organ tožene stranke ni v zakonskem roku odločil o pritožbi tožnika, tožnik ni ravnal po postopku, določenem v drugem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US in 47/10 - Odl. US).

Zoper sklep se je, smiselno zaradi bistvene kršitve postopka, pritožil tožnik in navedel, da je dne 30. 12. 2011 zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 22. 12. 2011 vložil pritožbo, o kateri je tožena stranka začela postopek po dveh mesecih in je bil zato prisiljen vložiti tožbo. Dne 6. 3. 2012 je tožena stranka z drugostopenjsko dokončno odločbo njegovo pritožbo zavrnila. Sodišče bi lahko pridobilo dokončno odločbo in o njej odločilo. V pravnem pouku v odločbi imenovanega zdravnika ter zdravstvene komisije tožnik ni bil opozorjen na obveznost ponovne vložitve zahteve za izdajo odločbe pred vložitvijo tožbe. Ureditev postopka zavarovancem ni znana, zato bi bilo nujno, da je v odločbah vsebovan ustrezen pravni pouk. Dne 7. 4. 2012 je moral vložiti novo tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije z dne 6. 3. 2012, s katero je bilo odločeno o isti sporni zahtevi. Predlaga, da sodišče sklep razveljavi, združi postopek o obeh tožbah in ugodi tožbenemu zahtevku, da je tudi od 28. 12. 2011 dalje, do prejema delne invalidske pokojnine ali akontacije, začasno nezmožen za delo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter izpodbijani sklep izdalo s pravilno uporabo določb postopka.

Po določbah 81. in 82. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 71/08 - Skl. US, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11 in 40/11 - ZUPJS-A) imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje. Zoper odločbo imenovanega zdravnika se lahko zavarovana oseba pritoži, zdravstvena komisija, kot drugostopenjski organ, je o svoji odločitvi dolžna izdati odločbo najpozneje v 8 dneh po prejemu pritožbe. Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se po 85. členu ZZVZZ uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10), če z ZZVZZ ni drugače določeno. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da je tožnik potem, ko o njegovi pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika, ki jo je priporočeno oddal na pošto 31. 12. 2011, zdravstvena komisija ni odločila v navedenem 8 dnevnem roku, vložil novo zahtevo za izdajo drugostopne odločbe. Sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj, kot določa 75. člen ZDSS-1. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZDSS-1 morajo biti za vložitev tožbe zaradi molka organa izpolnjene tri predpostavke. Te so, da drugostopni organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonskem roku, da je stranka podala novo zahtevo za izdajo drugostopenjske odločbe ter da 7 dni po vloženi novi zahtevi za izdajo upravnega akta drugostopenjskega organa, ta še vedno ni bil izdan. V obravnavanem primeru ni dokazano, da je tožnik podal novo zahtevo za izdajo upravnega akta o pritožbi. Pogoji za ugotovitev molka organa niso bili izpolnjeni, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDSS-1. Ob tem ni pomembno, da v pouku o pravnem sredstvu v odločbi imenovanega zdravnika niso navedeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa. Po prvem in drugem odstavku 215. člena ZUP se s poukom o pravnem sredstvu stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem. Če je zoper odločbo dovoljena pritožba, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, mora biti naveden s polnim osebnim imenom in naslovom. Pouk o pravnem sredstvu v odločbi imenovane zdravnice vsebuje vse navedeno, tožnikove pritožbene navedbe o obveznosti seznanitve s pogoji za vložitev tožbe v primeru molka organa so zato neutemeljene.

Tožnik šele v pritožbi, vloženi 5. 5. 2012, navaja nova dejstva in sicer, da je tožena stranka o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika izdala zavrnilno odločbo dne 6. 3. 2012. Po prvem odstavku 80. člena ZDSS-1 mora zavod, če v primeru molka organa po vložitvi tožbe izda upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je vložena tožba. V obravnavanem primeru to ni bilo storjeno, tudi tožnik ni v zvezi z odgovorom na tožbo, ki mu je bil po podatkih sodnega spisa vročen 3. 3. 2012, sodišču pravočasno sporočil, da je bila dokončna odločba izdana dne 6. 3. 2012 in do izdaje sklepa sodišča prve stopnje tudi ni sporočil, da vztraja pri tožbi oziroma, ali jo razširja tudi na izdani upravni akt, kot določa drugi odstavek 80. člena ZDSS-1. Prvostopenjsko sodišče je po ugotovitvi, da tožba ni vložena zoper dokončni upravni akt in da tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa, tožbo pravilno zavrglo.

Nova dejstva o izdaji dokončne odločbe, ki jih tožnik navaja šele v pritožbi, bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo, če bi tožnik izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Vendar teh dejstev sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj tožnik niti ni navedel, kdaj mu je bila dokončna odločba z dne 6. 3. 2012 vročena.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 366. v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo.