Jedro

Ne drži materialnopravno razlogovanje pritožnice, da 128. člen ZD omogoča, da preide na državo v konkretnem primeru bremen prosto premoženje.

Ker zakonodajalec v 128. členu ZD ni zapisal, da se na tako pridobljenem premoženju pritožnice izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, je na Republiko Slovenijo prišlo obremenjeno premoženje. Sicer pa v kolikor bi bilo v 128. členu ZD zapisano, da se prenaša premoženje bremen prosto, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. Prenehanje hipoteke je namreč urejeno v SPZ, ki v 154. členu določa pogoje za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, v katero je ta vpisana. 154. člen SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ne omenja 128. člena ZD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, 1) da se ugovor hipotekarne dolžnice Republike Slovenija z dne 16. 6. 2016 in dopolnitev z dne 17. 6. 2016 zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 3816 In 1098/2013 z dne 4. 3. 2014 v celoti zavrne, 2) hipotekarna dolžnica Republika Slovenija sama krije stroške ugovora in 3) hipotekarna dolžnica Republika Slovenija je dolžna upniku v roku 8 dni povrniti 294,87 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep je hipotekarna dolžnica vložila pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ter predlagala, da višje sodišče pritožbi primarno ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru novega dolžnika po 56a. členu ZIZ ugodi, sklep z dne 15. 11. 2018 in sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico z dne 31. 5. 2016 in sklep z dne 4. 3. 2014 razveljavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja ter dejanja zavarovanja izvršbe pa v delu, ki teče v breme solastninskega deleža do 11/100 nepremičnine z ID znakom del stavbe 3-2-1, ki je v lasti Republike Slovenije ustavi z ustrezno stroškovno posledico. Podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne opredeli in specificira. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo in razlagalo 128. člen Zakona o dedovanju. Republika Slovenija ne more odgovarjati za dolgove zapustnice, ampak bi morala dobiti bremen prosto nepremičnino. Tudi če zakonodajalec v zakon ni izrecno zapisal, da preide na državo oziroma občino bremen prosto premoženje, je to mogoče sklepati iz same vsebine zakona po njegovem namenu. Gre za povračilo za denarno terjatev iz naslova socialnih transferjev. Delež lastništva se določi tako, da se izračuna sorazmerna višina terjatve ter vrednost nepremičnine. Pri tem zapuščinsko sodišče nikoli ne upošteva vrednosti bremen v zvezi z nepremičnino. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ip 1391/2016, iz katere se da sklepati, da pritrjuje obrazložitvi pritožnice, da v primerih, ko preide premoženje na državo oziroma občino na podlagi 128. člena ZD s tem ne prevzema tudi dolgov, ki so nastali v zvezi s premoženjem za časa življenja zapustnika. Prenehanje tega bremena pritožnica tudi ni mogla uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku, saj za to zemljiškoknjižni postopek ni namenjen. Izbris bremen je potrebno doseči v tistem postopku, v katerem so nastala. Takšen učinek prenehanja bremen je običajen tudi pri premoženju, ki preide na državo na podlagi 9. člena ZD, saj 142a. člen izrecno določa, da na Republiko Slovenijo preide bremen prosto premoženje. Sklicuje se na sklep Okrajnega sodišča v Radovljici VL 105921/2008 z dne 11. 4. 2008. 3. Upnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo ter predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Ne drži materialnopravno razlogovanje pritožnice, da 128. člen Zakona o dedovanju (ZD) omogoča, da preide na državo v konkretnem primeru bremen prosto premoženje. 128. člen ZD določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije. V konkretnem primeru je pritožnica v zapuščinskem postopku zahtevala omejitev dedovanja zapustničinega premoženja do zneska 8.595,46 EUR, čemur je zapuščinsko sodišče ugodilo, Republiki Sloveniji izročilo med drugim delež do 11/50 zapustničinega solastniškega deleža do 1/2 na posameznem delu št. 1 v stavbi št. 2 k. o. 3. V konkretnem primeru pa je bilo to nepremično premoženje, ki ni bilo predmet dedovanja že obremenjeno s pogodbeno zastavno pravico v skladu s 142. členom Stvarnopravnega zakonika in 250. člena ZIP ter dovoljena zaznamba izvršbe po sklepu o izvršbi z dne 4. 3. 2014, kot to izhaja tudi iz zemljiške knjige, zato je potrebno upoštevati drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ker zakonodajalec v 128. členu ZD ni zapisal, da se na tako pridobljenem premoženju pritožnice izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, je na Republiko Slovenijo prišlo obremenjeno premoženje. Sicer pa v kolikor bi bilo v 128. členu ZD zapisano, da se prenaša premoženje bremen prosto, bi bilo to v nasprotju z osnovami stvarnega prava. Prenehanje hipoteke je namreč urejeno v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 154. členu določa pogoje za izbris hipoteke iz zemljiške knjige, v katero je ta vpisana. 154. člen SPZ pa za izbris oziroma prenehanje hipoteke ne omenja 128. člena ZD. Pravilno je torej materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev hkrati ob prenosu lastninske pravice prešla tudi na pritožnico skupaj s prenosom hipoteke na delež dolžnika do 11/100 te nepremičnine. V kolikor se pritožnica sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ip 1391/2016 z dne 20. 9. 2016 je pritožnici pojasniti, da ne gre za enako dejansko stanje, saj iz vsebine obrazložitve tega sklepa ne izhaja, da predstavlja zapuščino nepremičnina, ki bi bila obremenjena s pogodbeno hipoteko. Zakonska pridobitev premoženja na podlagi 128. člena ZD tudi ni primerljiva s prehodom lastništva premoženja na državo na podlagi 9. člena ZD oziroma 142a. člena ZD. Zato je tudi sklicevanje na sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. VL 105921/2008 z dne 11. 4. 2018 povsem pravno nerelevantno. Institut prehoda premoženja na Republiko Slovenijo po 9. členu ZD v povezavi s prvim odstavkom 142a. člena ZD namreč predpostavlja, da Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove iz razloga neaktivnosti upnikov, saj mora zapuščinsko sodišče preden izda sklep po 219. členu Zakona o dedovanju izpeljati predhoden postopek oklica neznanim upnikom ter obvestiti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev. Šele če ti upniki v šestih mesecih od dneva objave oklica ne zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev v skladu s 142b. členom Zakona o dedovanju, sodišče izda sklep v skladu z 219. členom ZD in izroči zapuščino pristojnemu organu. Drži pa pritožbena trditev, da v konkretnem primeru izbris hipoteke pritožnica ne bi mogla uveljavljati v zemljiški knjigi z ugovorom v okviru vpisa lastninske pravice nanjo po sklepu o dedovanju, sicer pa to tudi ni odločujoč argument izpodbijane odločbe.

6. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbe pritožnice je odpadla, ker jih pritožnica v pritožbi ni določno opredelila.

8. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v odgovoru na pritožbo ni prispeval k hitrejši rešitvi zadeve, saj sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti ter torej ne gre za stroške, potrebne za izvršbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).