Jedro

Obsodba na pogojno obsodbo se izbriše iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega, eno leto, od takrat, ko je potekla preizkusna doba, za obsodbo na denarno kazen pa tri leta od tedaj, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Brežicah prošnjo obsojenega A. A. za predčasni izbris kazni iz kazenske evidence z dne 7. 12. 2018 in z dne 18. 1. 2019 zavrnilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov, pri čemer iz pritožbe izhaja, da se smiselno zavzema za ugoditev pritožbi in predčasnem izbrisu obsodbe iz kazenske evidence.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da okoliščine, na podlagi katerih se obsojenec zavzema za predčasen izbris kazni iz kazenske evidence, niso takšne narave, da bi opravičevale predčasen izbris obsojenčeve kazni iz kazenske evidence.

5. Pritožnik svoje zavzemanje za izbris obsodbe na kazen eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena s sodbama Okrožnega sodišča v Krškem II K 83087/2010 z dne 28. 11. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 83087/2010 z dne 11. 6. 2014 in Okrajnega sodišča v Brežicah II K 49684/2012 z dne 27. 11. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 49684/2012 z dne 27. 8. 2014 iz kazenske evidence še pred potekom zakonsko določenega časa utemeljuje z zdravstvenimi težavami, starostjo, težko finančno situacijo, zdravstvenimi težavami žene in nekaznovanostjo. Srž pritožbenega zavzemanja je v dejstvu, da je bil zoper obsojenca konec leta 2016 uveden postopek osebnega stečaja. Za odpust obveznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obsojenec namreč potrebuje izbris obsodbe iz kazenske evidence. Slednje sicer v pritožbi pritožnik eksplicitno ne navede, smiselno pa navedeno iz pritožbe izhaja.

6. Brezuspešno pritožnik graja razloge izpodbijanega sklepa, da niso izpolnjeni pogoji za sodno rehabilitacijo, ker obsojeni ni izkazal posebnega pozitivnega ravnanja, saj se ni odgovorno soočil s svojimi ravnanji niti s posledicami le-teh. Prav tako neutemeljeno pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje ne navede, kaj bi obsojeni moral storiti, da bi bil upravičen do sodne rehabilitacije. Takšno pritožbeno naziranje sodišče druge stopnje zavrača. Pravica do sodne rehabilitacije ni pravica, ki bi jo lahko izkoristil vsak obsojenec že avtomatično po preteku polovice časa, kot znaša rok za zakonsko rehabilitacijo. Sodna rehabilitacija je zgolj izjema in je do nje obsojeni upravičen, če izkaže posebno pozitivno ravnanje. Zgolj okoliščina, da obsojeni po prestani kazni ni bil obsojen in ni storil novega kaznivega dejanja, glede katerega bi zoper njega tekel kazenski postopek, ter zdravstvene težave, ki jih v pritožbi navaja, ki pa spisovne niso podprte do te mere, kot izhaja iz pritožbenih navedb, tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso razlog, na podlagi katerega bi bil utemeljen zaključek, da so na strani obsojenca podane tiste posebne okoliščine, ki utemeljujejo izbris obsodbe iz kazenske evidence pred potekom zakonsko določenega roka. Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni po izvršeni kazni ni storil novega kaznivega dejanja in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve kot jo izpodbija s to pritožbo. Poleg formalnih pogojev za izbris torej, da je pretekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja, se pri sodni rehabilitaciji upošteva, da si jo mora obsojenec prislužiti s pozitivnim ravnanjem, ki presega pomen njegovega pasivnega vzdrževanja od storitve kaznivih dejanj, kar je že običajno pričakovano obnašanje. Drug razlog, ki bi upravičeval, da se izbris obsodbe za določenega obsojenca sme odrediti prej kot za druge, pa bi bil v tem, da obsodba za kaznivo dejanje lahko prizadene obsojenca bolj kot se povprečno to kaže pri storilcih kaznivega dejanja enake narave. Sodišče mora torej ugotoviti eno ali več takšnih okoliščin, ki so pomembne za izbris in ki v konkretnem primeru slednjega tudi upravičujejo (primerjaj Kazenski zakonik s komentarjem, prof. dr. Ivan Bele, Splošni deli, GV Založba Ljubljana 2001, str. 564).

7. Pritožnik kot takšno okoliščino prikazuje zgolj zdravstveno stanje, dejstvo, da je zoper njega uveden osebni stečaj, pri čemer zatrjevanih finančnih posledic, ki jih jih osebni stečaj povzročil, niti ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da ugotovljene obsojenčeve subjektivne in objektivne okoliščine ne izstopajo po ničemer, kar bi opravičevalo predčasen izbris obsojenčeve kazni iz kazenske evidence.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tarifne številke 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep pritožba ni dovoljena.