Jedro

Tožnica ni lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, niti ni bila investitorka nelegalno zgrajenega prizidka. Zato ne izkazuje, da bi izpodbijani akt posegal v njeno pravico ali na zakonu oprto korist.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je (v ponovljenem postopku) z izpodbijano odločbo pod 1. točko izreka odločil, da mora inšpekcijski zavezanec, gospodarska družba A. d.o.o., takoj po vročitvi te odločbe ustaviti vsa dela pri gradnji prizidka tlorisnih dimenzij 8,20 m x 3,70 m na zemljišču s parc. št. 333/2, k.o. …, ki ga gradi brez gradbenega dovoljenja na S strani obstoječe stanovanjske hiše, vrisane v katastrski načrt v tlorisni izmeri 80 m2 in locirane na zemljišču s parc. št. 224, k.o. …; pod 2. točko izreka je odločil, da mora zavezanec v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe odstraniti zgoraj navedeni prizidek in vzpostaviti obstoječo stanovanjsko hišo v prejšnje stanje na svoje stroške; pod 3. točko izreka je inšpekcijskega zavezanca opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah; pod 4. točko izreka je odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep; pod 5. točko izreka je za nelegalni objekt izrekel 5 vrst prepovedi, ki jih tudi navaja in pod 6. točko izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršbe.

Drugostopenjski organ je navedeno odločbo odpravil v 2. točki in jo nadomestil z novo 2. točko tako, da se le-ta pravilno glasi, da je inšpekcijski zavezanec iz 1. točke dolžan v roku dveh mesecev po prejemu te odločbe odstraniti navedeni prizidek in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je dejanska lastnica nepremičnine s parc. št. 225 in 224 ter dela parcele št. 333/2, k.o. …, na katerem stoji stanovanjska hiša in to hišo nemoteno hasnuje od leta 1968 dalje, ter je od tedaj dalje na tem naslovu tudi prijavljena. Dalje navaja, da si je Občina Kidričevo navedeno zemljišče in objekt lastninila, česar sama ni vedela, dokler ni bila pozvana, da želi občina to hišo prodati navedeni gospodarski družbi, kateri je prodala tudi parcelo št. 333/2, tako da je namerno prezrla pravice vseh lastnikov stanovanjskih objektov, ki jih ta parcela obkroža. Navaja tudi, da je pred Okrožnim sodiščem na Ptuju že vložila tožbo proti zemljiškoknjižnemu lastniku parcele 225 in 224 na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice in zaznambo spora in da bo to tožbo proti navedeni firmi razširila še v obsegu funkcionalnega zemljišča in prizidka, ki naj bi stal na delu parcele št. 333/2, k.o. …. Tožnica uveljavlja, da navedena firma ni in ne more biti inšpekcijski zavezanec po napadeni odločbi, saj je lastninsko pravico na prizidku pridobila tožnica z nakupom; če pa je slediti ugotovitvi inšpektorja, ki ni točna, pa tožnica objekta tudi ne gradi, ampak je le-ta že zgrajen in sicer je bil zgrajen pred več kot 30. leti. Navedena firma prizidka ni gradila, niti ga ni kupila, zemljišče pod objektom pa pripada objektu, ki na njem stoji. V konkretnem primeru je torej znan investitor prizidka in dejanska lastnica prizidka, zato za posledice zatrjevane odstranitve črnogradnje ni mogoče zavezati zemljiškega lastnika. Tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in napadeno odločbo odpravi.

Hkrati s tožbo tožnica vlaga tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga utemeljuje s tem, da bi bilo z rušitvijo prizidka ogroženo njeno zdravje in življenje, saj v prizidku prebiva, ogrožen pa bi bil tudi z enotno streho povezan objekt, ki bi se ob takšnem posegu porušil. Predlaga zadržanje izvršitve napadene odločbe v zvezi s spremenjeno 2. točko.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe ni podala.

Tožba ni dovoljena.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravnih pravic oz. pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oz. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas izkazovati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravovarstveni interes torej pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

Z izpodbijano odločbo, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu odrejena ustavitev del pri gradnji prizidka in vzpostavitev v prejšnje stanje, je prvostopenjski organ kot inšpekcijskega zavezanca določil zgoraj navedeno gospodarsko družbo. To je v svoji obrazložitvi utemeljil tako, da je navedena gospodarska družba zemljiškoknjižna lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, kar je razvidno tudi iz podatkov v spisu. Iz upravnih spisov, kot tudi iz tožbenih navedb pa izhaja tudi, da tožnica ni bila investitorica navedenega prizidka (saj sta bila investitorja njena pokojna starša). Ker torej tožnica ni lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, niti ni bila investitorica prizidka, to narekuje zaključek, da je le dejanska uporabnica prizidka. Sodišče je zato ocenilo, da tožnica ne izkazuje, da bi izpodbijani akt posegal v njeno pravico ali na zakonu oprto korist, saj tožnica ne izkazuje pravnega interesa, temveč kvečjemu svoj dejanski interes.

Ob ugotovitvi, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dopustna.

Glede na to, da niso izpolnjene procesne predpostavke za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo, zahteva za izdajo začasne odredbe pa je vezana na tožbo zoper izpodbijani akt, je sodišče moralo zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s predmetno tožbo (peti odstavek 32. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).