Jedro

Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zagovornice obd. A. A. za izločitev listin in dokazov iz kazenskega spisa, ki je vsebinsko enaka zahtevi za izločitev vseh listin in dokaz, ki jo je že dne 8. 5. 2018 vložil zagovornik obd. B. B. in o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, zavrglo kot nedovoljeno. Istočasno je (točka 2) izreka) predlog zagovornice obd. A. A. za izločitev listin in dokazov iz razloga, ker naj bi policisti obdolžencu zagrozili, da, če predmetov ne bo prinesel bo imel hišno preiskavo, zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper takšen sklep se zagovornica obd. A. A. pritožuje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, izpostavlja pa tudi kršitve členov 22, 25, 35, 36 in 29 Ustave RS ter kršitve členov 6 in 8 EKČP. Predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep spremeni in se predlogu obrambe v tem delu za izločitev dokaz ugodi v celoti.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in ob upoštevanju podatkov v spisovnem gradivu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep dne 29. 8. 2022 vložila zagovornica obd. A. A., nedovoljena. V skrajšanem postopku (postopku, ki se vodi pred okrajnimi sodišči) je izločitev nedovoljenih dokazov (drugi odstavek člena 18 Zakona o kazenskem postopku – ZKP) urejena v določbi drugega odstavka člena 435 ZKP. Izločitev dokazov je namreč možna ob uradnem preizkusu obtožnega predloga, preden okrajni sodnik odredi vročitev obtožnega predloga obdolžencu. V skladu z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pa v primeru, če sodnik sam ali pa na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisnik ali pa obvestila iz člena 83 ZKP, pa v takšnih primerih izda sklep o njihovi izločitvi in o pritožbi zoper tak sklep odloča sodišče druge stopnje, ki pa sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom1. Iz take zakonske ureditve pa torej izhaja, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljena takrat, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne oziroma zavrže zaradi že pravnomočne odločitve, kot je tudi v obravnavanem primeru.

5. V konkretnem primeru namreč spisovno gradivo izkazuje, da je sodišče prve stopnje – Okrajno sodišče v Žalcu po prejemu obtožnega predloga z dne 22. 12. 2016 že 29. 5. 2017 opravilo glavno obravnavo, na kateri je sprejelo zagovor obeh obdolžencev, nato je glavno obravnavo nadaljevalo 2. 10. 2017, 6. 11. 2017, 13. 12. 2017, 31. 8. 2018, 9. 5. 2018 pa je zagovornik obd. B. B. podal predlog za izločitev dokazov, o katerih je prvo sodišče odločilo s sklepom, opr. št. I K 54890/2016 z dne 7. 9. 2020, ko je predlog za izločitev vseh listin oziroma vseh materialnih dokazov iz kazenskega postopka, kot pravilno povzema tudi pritožba, zavrnilo. Že v tem sklepu je dopustilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, vendar pa je vloženo pritožbo obdolženčevega zagovornika s sklepom z dne 14. 10. 2020 zavrglo kot prepozno.

Dne 26. 5. 2022 pa je zagovornica obd. A. A. vložila zahtevo za izločitev listin in dokazov, s katero je prvo sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom, pri takem predlogu pa je vztrajala tudi na glavni obravnavi dne 1. 6. 2022. Potek postopka pred prvim sodiščem pa pokaže, da v obravnavani zadevi, ko je bil vložen obtožni predlog že dne 22. 12. 2016 in ko je bila dne 27. 3. 2017 izdana sodba o kaznovalnem nalogu (I K 54890/2016 z dne 27. 3. 2017), ni bil opravljen predobravnavni narok. Prvo sodišče je s sklepom, opr. št. I K 54890/2016 z dne 7. 9. 2020 že odločilo o zahtevi obd. B. B. za izločitev dokazov, takšen predlog njegovega zagovornika je zavrnilo kot neutemeljen in že v tem sklepu je zavzelo stališče, da je v obravnavanem primeru bilo postopanje policistov dne 7. 4. 2016 pri vstopu na zasebno dvorišče stanovanjske hiše ... ter pri pregledu in zasegu vozil obd. B. B. 11. 4. 2016 zakonito in da niso v ničemer bila kršena določila ZKP glede zasega predmetov, glede katerih je izrecno zapisalo, da je šlo za prostovoljno izročitev. Prvo sodišče je iz teh razlogov identične navedbe v zahtevi za izločitev zagovornice obd. A. A. zavrglo z izpodbijanim sklepom, kar je obrazložilo v točki 4). Glede teze obrambe obd. A. A., da so policisti obd. B. B. zagrozili, da v primeru, če predmetov ne bo prinesel, bo imel hišno preiskavo, pa je zaključilo, da je šlo za prostovoljno izročitev ključev in listin in da je bil zaseg izveden skladno s členom 220 ZKP povsem zakonito, kar je utemeljilo s tem, da edicijska dolžnost velja za vsakogar, ki se znajde v kazenskem postopku in da privilegij zoper samoobtožbe varuje obdolženca, da ne daje izjav proti svoji svobodni volji, ne pa tudi pri odvzemu predmetov kaznivega dejanja. Izostala pa je opredelitev nosilnega vprašanja v povezavi z aktualno sodno prakso2, na kateri obramba gradi svojo utemeljitev. V pravni pouk izpodbijanega sklepa pa je prvo sodišče še zapisalo, da je zoper takšen sklep dopustna pritožba v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka na Višje sodišče v Celju. Tako poslovanje prvega sodišča glede zapisanega pravnega pouka je nepravilno.

6. Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.

7. Ker je glede na določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba obdolženčeve zagovornice zoper prvostopenjski sklep, s katerim je bila njena zahteva za izločitev dokazov zavržena oziroma zavrnjena, nedovoljena, je pritožbeno sodišče skladno z določbo člena 390 ZKP temu posledično pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrglo kot nedovoljeno.

8. Do vseh navedb, ki jih obdolženčeva zagovornica izpostavlja kot razloge za izločitev že v zahtevi za izločitev dokazov in listin z dne 24. 5. 2022 in kar je bilo ponovljeno tudi v pritožbenih navedbah, pa se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti po izvedenem dokaznem postopku, ko bo v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP smelo opreti sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, pri čemer pa svoje odločitve v nobenem primeru ne bo smelo opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na tiste dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opreti, ali pa, ki so bili pridobljeni na podlagi tako nedovoljenega dokaza (določa drugega odstavka člena 18 ZKP).

9. Če bo v obravnavanem primeru za obdolženca po odločitvi prvega sodišča nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek člena 95 ZKP), pa bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje, pred katerim teče kazenski postopek in sicer po pravnomočnosti sodbe.

1 tako tudi sklep VSC, opr. št. III Kp 2807/2017 z dne 15.9.2020 2 sodba VS RS, opr. št. I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020