Jedro

Tožnik je v izjavi o premoženjskem stanju izrecno opozoril na delnice in je zato utemeljeno pričakoval, da bo sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti lastništvo delnic preverilo in opravilo presojo premoženjskega stanja. Predlagatelj je dovolj skrbno preveril premoženjsko stanje soproge in navedel zadostne podatke, ki so omogočali presojo taksnega predloga. Nepredložitve podatkov in dokazil o premoženjskem stanju polnoletnih družinskih članov ni mogoče obravnavati z enako strogostjo kot nepredložitev podatkov o njegovem lastnem premoženjskem stanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev, podredno za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za redni pravdni postopek (v višini 1.449,00 EUR, I. točka izreka), ker je presodilo, da tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ni dal resničnih podatkov - za družinskega člana (ženo) ni navedel, da je imetnica 702 redih delnic izdajatelja K. d. d. - v likvidaciji.(1)

2. Zoper navedeni sklep je zaradi zmotne uporabe materialnega vložil pritožbo tožnik in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev, podredno za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Stranka mora predlogu za oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek ZST-1). Četrti odstavek 12. člena ZST-1 pa določa, da sodišče po uradni dolžnosti preveri navedbe v izjavi o premoženjskem stanju, če dvomi v njihovo resničnost. Navedene določbe ZST-1 predlagatelju nalagajo dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Po prevladujočem stališču sodne prakse je treba(2) v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. To izhaja tudi iz določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke.

5. Vendar po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju družinskega člana navedel neresnične podatke. Slednji je namreč v izjavi o premoženjskem stanju pod vprašanjem "Ali je družinski član imetnik vrednostnih papirjev", označil oba odgovora z vprašajem(3) in pripisal, da po njegovem vedenju soproga nima več delnic K. d. d., ker je 29. 12. 2014 prejela dokončno izplačilo iz likvidacijske mase. Predložil je tudi izpisek prometa na TRR, iz katerega je kot namen nakazila 204,98 EUR soprogi označeno "DIVD - končno izplačilo likv. mase K. d. d. - v likvidaciji".

6. Glede na zgoraj opisano postopanje tožnika, pritožba utemeljeno nasprotuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je tožnik zamolčal podatke o soproginem imetništvu delnic izdajatelja K. d. d. - v likvidaciji. Tožnik je namreč na izjavi o premoženjskem stanju izrecno opozoril na delnice K. d. d. in je zato utemeljeno pričakoval, da bo sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti lastništvo delnic preverilo in opravilo presojo premoženjskega stanja. Po oceni pritožbenega sodišča je predlagatelj dovolj skrbno preveril premoženjske stanje soproge in navedel zadostne podatke, ki so omogočali presojo taksnega predloga. Pa tudi sicer nepredložitve podatkov in dokazil o premoženjskem stanju polnoletnih družinskih članov ni mogoče obravnavati z enako strogostjo kot nepredložitev podatkov o njegovem lastnem premoženjskem stanju. Ker v konkretnem primeru tožniku ni mogoče očitati, da je zamolčal podatke o imetništvu delnic (slednji niti ni označil, da soproga ne bi bila imetnica delnic), temveč je nanje izrecno opozoril, bi moralo prvostopenjsko sodišče presojati premoženjsko stanje tožnika in ugotoviti, ali je slednji kljub soproginem lastništvu delnic K. d. d. upravičen do oprostitve plačila sodne takse.

7. V obravnavanem primeru sodišče zaradi zmotne ugotovitve, da je tožnik navedel neresnične podatke, dejanskega stanja ni popolno ugotovilo, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Sodišče prve stopnje bo moralo preveriti, ali tožnik kljub soproginem imetništvu vrednostnih papirjev izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev oziroma preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodne taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani.

Op. št. (1): prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je žena 19. 8. 2015 (več kot pol leta od zatrjevanega prejema dokončnega izplačila iz likvidacijske mase) še vedno imetnica 702 delnic.

Op. št. (2): glej VSL sklep I Cp 1772/2015, VSL sklep I Cp 1195/2014, VSL sklep I Cp 722/2013, sklep I Up 164/2011, VSL sklep II Cp 1957/2913 in sklep I Up 172/2013, drugače VSK sklep I Ip 118/2011. Op. št. (3): tožnik je obkrožil tako odgovor "da" kot "ne" ter narisal vprašaj.